sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - pasivna legitimacija
Ugovor pasivne legitimacije, če se izkaže za utemeljen, pripelje do zavrnitve zahtevka, zato je ugovor dolžnika glede na določbo 2. odst. 53. člena obrazložen in je kot tak utemeljen.
V kolikor toženka-obdarjenka ve, da je pravno upoštevni nagib za darilo to, da se namerava obdarovalec z njo poročiti ter ga pri tem zavestno pušča v takšni veri, je podan dejanski stan prevare.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dokaz
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedel, da upnik uveljavlja plačilo obresti na obresti. Upnik je predlogu za izvršbo priložil obračune obresti in ne račune, kot zatrjuje. Ugovoru dolžnika zato ni mogoče odrekati pravne relevantnosti. Ker pa ne vsebuje novih dejstev, dolžniku tudi ni bilo potrebno predložiti zanje dokazil.
Sodba sodišča prve stopnje nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, katerih obstoj je potreben za pridobitev stvarne služnosti s priposestvovanjem, ki je nato lahko podlaga za zavrnitev negatornega zahtevka. Zakona določa dva pogoja, ki sta potrebna za pridobitev stvarne služnosti s priposestvovanjem in sicer, da je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let in da lastnik služne stvari temu ni nasprotoval.
postopek v sporih majhne vrednosti - izpodbijane sodbe
Kot to določa 1. odst. 467. člena ZPP se sme sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Iz pritožbe tožeče stranke je razvidno, da se ta ne strinja z dejanskim stanjem, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja pa pritožbeno sodišče v skladu z omenjeno določbo 1. odstavka 467. člena ZPP ne sme preizkusiti, prav tako pa ni mogoče upoštevati novih dokazov, ki jih tožeča stranka prilaga pritožbi.
Če prvo sodišče ne ugotovi vseh odločilnih dejstev, gre za tako pomanjkljivost, zaradi katere je treba razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrniti prvemu sodišču v novo sojenje.
telesne bolečine - strah - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - povrnitev negmotne škode
Utemeljenost in višina odškodnine za strah, ne glede na to, ali gre za primarni ali za sekundarni strah, ki je posledica poškodbe, je odvisna od intenzivnosti in trajanja strahu, kar pa se ugotavlja z izvedencem, ki poda objektivne ugotovitve glede trajanja in stopnje strahu, kot tudi z zaslišanjem stranke, ki poda subjektivne ugotovitve glede obstoja obeh predpostavk za prisojo te oblike negmotne škode. Sodišče torej mnenje izvedenca glede obstoja obeh predpostavk presodi v povezavi z dejanskimi ugotovitvami, ki slede iz same izpovedbe stranke o trajanju in stopnji strahu. Mnenje izvedenca je uporabiti kot preizkus realnosti izpovedi stranke glede strahu.
Ker je pritožnik podpisal dedni dogovor, ne more v pritožbi navajati, da je bilo na zapuščinski obravnavi dogovorjeno nekaj drugega kot je v dednem dogovoru.
ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6. ZIZ člen 24, 25, 24, 25.
izvršba proti družbeniku - odgovornost družbenika družbe z omejeno odgovornostjo za obveznosti družbe - prehod obveznosti
Določbe 25. člena ZIZ ni mogoče analogno uporabiti tudi zoper družbenika družbe z omejeno odgovornostjo, češ da osebno odgovarja za dolgove družbe na podlagi 6.odstavka 580. člena ZGD. Uporaba slednje določbe je namreč odvisna od dejanskega vprašanja, le tega pa ni moč ugotavljati v izvršilnem postopku. Ker torej obveznost družbe ni prešla na družbenika, izvršbe ni mogoče predlagati zoper družbenika na podlagi 24.člena ZIZ.
Če je zahtevek iz nasprotne tožbe nasproti zahtevku iz tožbe postavljen v razmerju t.i. eventualne kumulacije (tretji odst. 182. člena ZPP) in če o zahtevku iz tožbe še ni bilo odločeno, pomeni, da je zahtevek iz nasprotne tožbe postavljen pod pogojem, ki še ni nastopil. Ker zahtevek iz nasprotne tožbe v tem stadiju postopka nima svoje samostojne procesnopravne eksistence, odločanje o njem ni možno. Če pa ni pogojev za meritorno odločanje o takem zahtevku (iz nasprotne tožbe), je preuranjeno tudi odločanje o stvari pristojnosti za odločanje o takem zahtevku.
V situaciji, ko je upnica pred datumom predvidenega rubeža sodišče pravočasno obvestila, da na naslovu, na katerem naj bi se opravljal rubež, dolžnik ne stanuje več, ni bilo pogojev za opravo rubeža.
vloga - nepopolna vloga - predlog za izvršbo - vsebina predloga za izvršbo
Upnik ni dolžan v izvršilnem predlogu navesti, za katero obdobje izterjuje zaostalo preživnino, zadostuje že znesek zaostalih obveznosti. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo napačno, ko je upnikov predlog za izvršbo zavrglo z utemeljitvijo, da ta predloga v roku ni dopolnil.
Ker je sodišče prve stopnje spregledalo vsebino kazenski ovadbi priloženega uradnega zaznamka, po kateri naj bi oškodovanec mesec dni po storjenem kaznivem dejanju telefonično podal kazensko ovadbo na policijsko postajo, je preuranjeno zavrglo obtožni predlog državnega tožilca z utemeljitvijo, da oškodovanec ustreznega predloga za pregon sploh ni podal. Višje kot pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi državne tožilke in izpodbijani sklep razveljavilo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je navedel dejstva, ki bi lahko privedla do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazala za resnična in v zvezi z njimi sodišču predložil tudi dokaze. Zato je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen in je zato ugovor utemeljen.
stroški postopka - sodba na podlagi pripoznave - narok za glavno obravnavo - zahteva za povrnitev stroškov - predlog stranke
Tožeča stranka ni mogla vedeti, da bo sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave brez naroka. Zato je pravočasna zahteva za povračilo stroškov, vložena v 15 dneh po prejemu sodbe.