ZPP (1977) člen 109, 109/1, 109/4, 109, 109/1, 109/4. ZIP člen 37, 37/2, 37, 37/2.
poprava vloge - poprava predloga za izvršbo - vsebina pritožbe - nova dejstva - novi dokazi
Pritožba ni utemeljena, če je v njej naveden nov nezanesljiv dokaz. Ker iz pritožbi priloženega dopisa, v katerem upnica sodišče obvešča o novem naslovu dolžnice, ni razvidno, da je bil dopis tudi v resnici posredovan sodišču, pritožbi ni mogoče slediti.
Ker je pritožnik podpisal dedni dogovor, ne more v pritožbi navajati, da je bilo na zapuščinski obravnavi dogovorjeno nekaj drugega kot je v dednem dogovoru.
Potrebne izvršilne stroške odmeri sodišče v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Odvetniško tarifo. Preveč plačano takso lahko taksni zavezanec zahteva nazaj s posebnim predlogom.
pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti
Sodišče prve stopnje je v postopku za preklic pogojne obsodbe obsojencu pogojno obsodbo zaradi neizpolnitve naložene obveznosti, plačila preživnine za njegova mladoletna otroka, utemeljeno preklicalo. Pravilno je ugotovilo, da ne obstajajo upravičeni razlogi, zaradi katerih obsojene naložene obveznosti v pogojni obsodbi ne more izpolniti, ko je ugotovilo, da obsojenec ne sprejema kakršnegakoli dela, ki bi mu prinašalo dohodek in se tako tudi redno ne zaposli.
izvirnik in pisni odpravek sodbe - napoved pritožbe
Če obstaja neskladje med izvirnikom in pisnim odpravkom sodbe glede vrste izrečene kazenske sankcije in v pritožbenem postopku ni mogoče ugotoviti, katera kazenska sankcija je bila javno razglašena, gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP. Če je bila izpodbijana sodba izdelana z vsemi razlogi, pa v spisu ni napovedi pritožbe, zaradi neskladja med izrekom izvirnika in pisnega odpravka pa sploh ni mogoče ugotoviti, ali je bila napoved pritožbe sploh potrebna, gre za enako kršitev določb kazenskega postopka.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - najemno razmerje
Če so izpolnjena merila iz prvega odst. 481. čl. ZPP/99, ki spor iz najemnega razmerja opredeljujejo kot gospodarski spor, je stvarno pristojno sodišče za sojenje v sporu okrožno sodišče.
Dejansko stanje je bilo ob ustrezni oceni dokazov popolno in pravilno ugotovljeno ter obd. kot pritožnik take ocene ni mogel izpodbiti. Uspešno pa je izpodbijal odločitev o stroških kazenskega postopka zaradi nizke invalidnine.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji za odlog izvršbe - znatnejša škoda
Izkaz verjetnosti nastanka znatnejše škode, ki je naveden v 1. odst.
71. člena ZIZ, je seveda pogoj tudi za odlog iz razlogov po 2. odst.
71. členu ZIZ, v katerem so opisno ("ko so za to podani posebno upravičeni razlogi") zajeti še primeri, ki niso našteti v 1. do 8. tč. 1. odst. 71. člena ZIZ.
Če dolžnik ne uspe izkazati verjetnosti nastanka znatnejše škode, ne izpolni bistvenega zakonskega pogoja za odlog izvršbe iz 71. člena ZIZ.
Prvo sodišče je povsem utemeljeno zaključilo, da sta tako I.
T. kot kasneje kupec D. (v izjavi imenovan M.) K. razpolagala z informacijami o prodaji toženčeve nepremičnine zaradi aktivnosti tožnika. V konkretnih okoliščinah in glede zadevnega posla je I.
T. ne glede na to, da je bil sicer stranka tožnika, nastopal kot njegov podposrednik. Posredniška pogodba o tem sicer nima izrecnih določb, kar pa tudi pomeni, da takšen prenos posredniškega posla na podposrednika ni bil posebej prepovedan.
Ogroženost in prestrašenost gostvov v gostilni izkazuje tudi dejstvo, da ti iz razloga, ker poznajo obdolženega kot nasilnika, oškodovancu, ki ga je pretepal, v strahu niso priskočili na pomoč, čeprav jih je ta zanjo prosil.
Obtoženca naj bi bila del združbe, katera naj bi se že dalj časa ukvarjala s prevozom izjemno velikih količin heroina (po obtožnici preko 345 kg) preko Slovenije v različne evropske države, kar že samo po sebi nedvomno napotuje na sklep o realni nevarnosti ponovitve takšnih kaznivih dejanj ter je zato odrejen in podaljšan pripor nujno potreben zaradi varnosti ljudi.
glavna obravnava - preložitev naroka - preklic naroka - sodba na podlagi izostanka
Stranka je dolžna priti na narok za glavno obravnavo, čeprav je vložila predlog, da se ta narok preloži. To še posebej, če sodišče naroka ni preklicalo. Zato so v takšnem primeru ko se tožena stranka 1. naroka za glavno obravnavo ne udeleži, pismeno pa tudi ne oporeka takšnemu zahtevku, podani pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka, vključno z ostalimi izpolnjenimi predpostavkami iz 2. odst. 332. čl.
Glede na ugotovljeno nevarnost za druge udeležence v prometu in obtoženčevo nediscipliniranost in neupoštevanje cestnoprometnih predpisov, pa sodišče druge stopnje ocenjuje, da je obtoženca potrebno izločiti iz prometa za daljšo dobo, kot je to storilo sodišče prve stopnje, zaradi česar je stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije obtožencu zvišalo na osem mesecev.
Azbestni prah je nevarna stvar in njegovo daljše, neposredno vdihavanje občutno škoduje zdravju. Razvoj poklicne bolezni azbestoze pri tožniku, nastale zaradi opisanega vplivanja azbestnega prahu pri delu, ki ga je opravljal, pomeni škodo, za katero odgovarja tožena stranka kot imetnica te nevarne stvari v času škodnega dogodka in je zato odškodninsko odgovorna.
Na drugem prodajnem naroku se nepremičnina lahko proda za ceno, ki presega polovico ocenjene vrednosti nepremičnine. Če je doseženo soglasje strank, pa tudi pod polovico vrednosti.