Dejansko stanje je bilo ob ustrezni oceni dokazov popolno in pravilno ugotovljeno ter obd. kot pritožnik take ocene ni mogel izpodbiti. Uspešno pa je izpodbijal odločitev o stroških kazenskega postopka zaradi nizke invalidnine.
Neutemeljeno zagovornica navaja, da se obtoženi G. ni zavedal protipravnosti svojega ravnanja, češ, da je zamenjal cigarete, ki so jih vsi skupno pridobili na protipraven način in je bilo tako tudi mamilo namenjeno vsem. Da je kakršnakoli dejavnost z mamili protipravna in prepovedana je splošno znano, zato tudi ni mogoče govoriti o tem, da se G. protipravnosti svojega ravnanja ni zavedal.
Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno ugotovilo v izpodbijani sodbi, da so izpolnjeni vsi elementi očitanih kaznivih dejanj obtoženemu G. z omogočanjem uživanja mimil drugim, ko je G. mamilo zamenjal za cigarete in prinesel ostalim tako, da so ga skupno zaužili in tako tudi drugim z eno izmed izvršitvenih oblik tega kaznivega dejanja omogočil uživanje mamil. Takšno ravnanje predstavlja pomoč drugim pri uživanju mamil, ki ga je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo in so zato v ravnanju obtoženega G. tudi podani vsi znaki treh kaznivih dejanj omogočanja uživanja mamil po prvem odstavku 197. člena Kazenskega zakonika.
Obtoženca naj bi bila del združbe, katera naj bi se že dalj časa ukvarjala s prevozom izjemno velikih količin heroina (po obtožnici preko 345 kg) preko Slovenije v različne evropske države, kar že samo po sebi nedvomno napotuje na sklep o realni nevarnosti ponovitve takšnih kaznivih dejanj ter je zato odrejen in podaljšan pripor nujno potreben zaradi varnosti ljudi.
Za spremembi pravnomočnih sodb dveh okrajnih sodišč, ki sta obsojenemu izrekli kazni zapora in izrek enotne kazni, je pristojen okrajni sodnik tistega sodišča, ki je izreklo najvišjo kazen zapora.
pogodba o delu - sklenitev pogodbe - odložni pogoj - neizpolnitev pogoja - splošni učinki pogodbe
Pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem, če je njen nastanek odvisen od bodočega negotovega dejstva: pogodba bo začela delovati (učinkovati) šele, ko bo izpolnjeno neko ob njeni sklenitvi še negotovo dejstvo, in sicer z učinki za nazaj (ex tunc). Pri pogodbi, sklenjeni pod odložnim pogojem, je tako treba ločevati med sklenitvijo pogodbe in učinkovanjem pogodbe; slednje je odvisno od spolnitve pogoja.
Prvo sodišče je povsem utemeljeno zaključilo, da sta tako I.
T. kot kasneje kupec D. (v izjavi imenovan M.) K. razpolagala z informacijami o prodaji toženčeve nepremičnine zaradi aktivnosti tožnika. V konkretnih okoliščinah in glede zadevnega posla je I.
T. ne glede na to, da je bil sicer stranka tožnika, nastopal kot njegov podposrednik. Posredniška pogodba o tem sicer nima izrecnih določb, kar pa tudi pomeni, da takšen prenos posredniškega posla na podposrednika ni bil posebej prepovedan.
glavna obravnava - preložitev naroka - preklic naroka - sodba na podlagi izostanka
Stranka je dolžna priti na narok za glavno obravnavo, čeprav je vložila predlog, da se ta narok preloži. To še posebej, če sodišče naroka ni preklicalo. Zato so v takšnem primeru ko se tožena stranka 1. naroka za glavno obravnavo ne udeleži, pismeno pa tudi ne oporeka takšnemu zahtevku, podani pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka, vključno z ostalimi izpolnjenimi predpostavkami iz 2. odst. 332. čl.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - najemno razmerje
Če so izpolnjena merila iz prvega odst. 481. čl. ZPP/99, ki spor iz najemnega razmerja opredeljujejo kot gospodarski spor, je stvarno pristojno sodišče za sojenje v sporu okrožno sodišče.
izvirnik in pisni odpravek sodbe - napoved pritožbe
Če obstaja neskladje med izvirnikom in pisnim odpravkom sodbe glede vrste izrečene kazenske sankcije in v pritožbenem postopku ni mogoče ugotoviti, katera kazenska sankcija je bila javno razglašena, gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP. Če je bila izpodbijana sodba izdelana z vsemi razlogi, pa v spisu ni napovedi pritožbe, zaradi neskladja med izrekom izvirnika in pisnega odpravka pa sploh ni mogoče ugotoviti, ali je bila napoved pritožbe sploh potrebna, gre za enako kršitev določb kazenskega postopka.
V primeru, da sodba o odločilnem dejstvu nima razlogov, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke prvega odstavka 354. člena ZPP.
Azbestni prah je nevarna stvar in njegovo daljše, neposredno vdihavanje občutno škoduje zdravju. Razvoj poklicne bolezni azbestoze pri tožniku, nastale zaradi opisanega vplivanja azbestnega prahu pri delu, ki ga je opravljal, pomeni škodo, za katero odgovarja tožena stranka kot imetnica te nevarne stvari v času škodnega dogodka in je zato odškodninsko odgovorna.
obrazložitev ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovorni postopek se šteje kot celota; zato je potrebno tudi ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, izdan na podlagi ZIP, presojati po določilih ZIP, ki (razen pri ugovoru po izteku roka) ni zahteval, da je ugovor obrazložen.
ZTLR člen 75, 78, 75, 78. ZPP člen 191, 191/1, 191, 191/1.
motenje posesti - sprememba tožbe
V konkretnem primeru tožeča stranka ni spremenila niti istovetnosti zahtevka niti ni uveljavljala drug zahtevek poleg prvotno postavljenega. Poprava parcelnih številk (iz parc. št. 484 na parc. št. 484/1 in 484/2, in nazadnje na 484/1 k.o. X.), kjer naj bi prišlo do motenja posesti, in preciziranje dejanj, s katerimi naj se vzpostavi prejšnje posestno stanje, namreč ob nespremenjenem zatrjevanju dejanskega stanja ne predstavlja tiste spremembe istovetnosti zahtevka, ki jo opredeljuje 1. odst. 191. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77).
Smučišče samo po sebi ni nevarna stvar, smučanje pa, čeprav ni nenevarno, vsebuje vsakokraten zavestni dejavnik tveganja. Upravljalec smučišča je dokazal, da je poskrbel, da je bilo smučišče urejeno v skladu z določbami Zakona o varnosti na javnih smučiščih (ZVJS), torej tako, da je bila zagotovljena varnost smučarjev in s tem dokazal, da je škoda nastala brez njegove krivde. Tretjetoženec je smučal nepazljivo oz. z neprilagojeno hitrostjo ter zato nevarno za druge smučarje. V skladu z določbo 21. člena ZVJS mora namreč smučar izbirati smer vožnje tako, da ne ogroža drugih smučarjev, prehitevati v razdalji, ki pušča prehitevanemu smučarju dovolj prostora za manevriranje ter prilagoditi hitrost in način vožnje svojemu znanju in vremenskim razmeram. Tretjetoženec pa je s svojim neprilagojenim smučanjem kršil citirane določbe 21. člena ZVJS, zaradi česar je podana njegova odgovornost za nastalo škodo.
V konkretnem primeru je toženec uspel tudi z opustitvenim zahtevkom (prim. 79. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR), ki je dajatveni zahtevek. Z njim je bilo toženki naloženo, da se je v bodoče dolžna vzdržati vsakega takega ali podobnega motenja posesti, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje v prvem odstavku izreka izpodbijane odločbe. Ta (dajatveni) del izreka izpodbijane odločbe pa se razteza tudi na tista motilna dejanja, za katera sicer ne bi bilo niti utemeljeno zahtevati vzpostavitve v prejšnje stanje, saj se je glede njih tožeča stranka poslužila samopomoči (76. člen ZTLR).
ZVCP člen 203, 203/3, 203/4, 203, 203/3, 203/4. ZDSS člen 19, 19. ZIZ člen 226, 272, 226, 272. ZPP člen 339, 339/2, 339, 339/2.
molk organa - samovolja - začasna odredba
Če izreče sklep o suspenzu delavcu - tožniku pristojni organ, potem kljub molku pritožbenega organa tožene stranke ni mogoče očitati toženi stranki samovoljnega ravnanja, zato tudi ni pogojev za izdajo začasne odredbe, po kateri bi delodajalec delavca razporedil na tisto delovno mesto, s katerega je bil začasno odstranjen.
Tudi če je upnik tožbo za opravičilo začasne odredbe vložil v danem roku stvarno nepristojnemu sodišču, to pa jo je odstopilo pristojnemu po preteku roka, je treba šteti, da je taka tožba pravočasno vložena.
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 201, 201/1-1, 201/1-3.
pripor - podaljšanje pripora
Sodišče prve stopnje je navedlo vse konkretne okoliščine, na podlagi katerih je ugotovilo, da še vedno obstoji utemeljen sum glede v obtožbi očitanih kaznivih dejanj, obstojita pa tudi priporna razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti. Pritožbena izvajanja takih zaključkov niso mogla omajati.
procesna sposobnost - zastopanje - vpis spremembe zastopnika v sodni register - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register
Novo imenovani direktor je upravičena oseba za vložitev predloga za vpis spremembe zastopnika v sodni register, ne pa oseba, ki je v funkciji direktorja vpisana v sodni register.
Spor o zakonitosti listine, ki je podlaga za vpis v sodni register, se ne rešuje kot predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register, ampak po tožbi za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register.