ZPP (1977) člen 187, 187/1, 192, 192/1, 187, 187/1, 192, 192/1. ZIZ člen 40, 41, 40, 41.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo - sprememba predloga za izvršbo
Upnik je vložil nov, samostojen izvršilni predlog proti drugi osebi kot solidarnemu dolžniku. Zato ni bilo podlage za zavrženje upnikovega predloga, saj ni šlo za spremembo predloga za izvršbo v smislu 187. čl. ZPP.
Ker tožena stranka v pritožbi ni navedla razlogov, ki bi se nanašali na izpodbijani sklep (o prisilni izterjavi sodne takse) pač pa le razloge, ki se nanašajo na sodbo, te pa pritožbeno sodišče ni več moglo preizkušati, saj je bila ob vložitvi pritožbe že več kot mesec dni in pol pravnomočna, je izpodbijani sklep preizkusilo le v mejah uradnega preizkusa iz 2. odst. 365. čl., v zvezi s 380. čl. ZPP/77.
Prvostopno sodišče je tudi Z.T. prisodilo vtoževano terjatev, čeprav ni vstopila v pravdo kot stranka na strani prve tožeče stranke.
Vendar ker po določilu 3. odst. 365. čl. ZPP/77 na prekoračitev tožbenega zahtevka pritožbeno sodišče pazi le na zahtevo strank, pritožba pa na to kršitev ne opozarja, sodišče druge stopnje tej procesni nepravilnosti ni posvečalo večje pozornosti.
Zdravniška komisija bi morala pri vojaškem naboru, kolikor je možnost razvoja insuficience aorte zaklopke zaradi infekta večja spričo obstoja šuma na srcu, upoštevati to dejstvo pri oceni tožnikovih sposobnosti za služenje vojaškega roka. Ker je bil tožnik spoznan za sposobnega za opravljanje vojaške službe brez omejitev, se je bil dolžan izpostaviti tudi zanj nevarnim vremenskim razmeram, v katerih ni bilo ustrezno poskrbljeno za zaščito vojakov in v katerih je prišlo do razvoja tožnikove bolezni in s tem do škode, za katero je krivdno odgovorna tožena stranka - država.
začasna odredba - neznatna škoda - subjektivna nevarnost
Subjektivna nevarnost, ki naj bi jo dolžnik povzročil s svojim ravnanjem, mora biti konkretizirana.
Tako kot mora upnik navesti dejstva in predlagati dokaze, ki kažejo na verjeten obstoj nevarnosti, ki grozi bodoči uresničitvi njegove terjatve, mora tudi navesti dejstva in predlagati dokaze, ki ga osvobajajo dolžnosti dokazovanja te nevarnosti (Triva - V. Belajec - m. Dik: Sudsko izvršno pravo - Opći dio, Informator - Zagreb 1980, stran 356, 21). Gole trditve o tem, da predlagana začasna odredba dolžniku ne bi povzročila škode, ker bo dolžnik še vedno lahko nemoteno posloval in sklepal posle, brez kakršnih koli dodatnih utemeljitev in dokazov, ne izkazujejo, da dolžnik s predlagano začasno odredbo ne bi pretrpel škode, oziorma da bi pretrpel le neznatno škodo.
invalidsko zavarovanje - pravica do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom
1. Za presojo o pravici do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom je bistveno, na kakšni podlagi je bil tožnik zavarovan ob nastanku invalidnosti. Od tega vprašanja odvisno, ali se nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom odmeri na način, določen v 131. čl. ZPIZ (zavarovanci iz 8., 9. in 10. čl.
ZPIZ) ali pa v 132. čl. ZPIZ (vsi ostali zavarovanci iz 11. do 24. čl. ZPIZ).
2. Nadomestilo se odmeri samo enkrat, saj ima značaj rente, ter ga zavarovanci obdržijo, četudi so kasneje prerazporejeni na novo drugo ustrezno delo, na katerem je lahko plača večja ali pa manjša od plače, določene s pogodbo o zaposlitvi ali prvi razporeditvi po nastanku invalidnosti na drugo ustrezno delo.
izvršilni naslov - procesna predpostavka za izvršbo
Obstoj izvršilnega naslova je glede na namen izvršilnega postopka procesna predpostavka za dovolitev izvršbe, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti.
Sodbo na podlagi pripoznave je mogoče s pritožbo izpodbijati iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti. Stranka pa tega ni izkazala.
Dopolnitev nujnega deleža se zahteva z zmanjšanjem oporočnih razpolaganj in z vrnitvijo daril, pri čemer se izračunanje nujnega deleža in razpoložljivega dela zapuščine opravi po pravilih iz 28. člena in nasl. Zakona o dedovanju.
izterjava prispevkov - stroškov za vzdrževanje hiše
Odločitev toženca, da odkloni plačilo sorazmernega dela stroškov uporabniku hiše, je zoper določilo čl. 28 SZ. Za primer, da se z ukrepi upravnika ne strinja, se mora poslužiti možnosti, ki mu jo v čl. 28 Stanovanjski zakon ponuja - to je ugovora in predlagati sklic lastnikov stanovanj in skušati spor skupno urediti.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Dolžnikov ugovor ni utemeljen, saj niti ne zatrjuje, da je z upnikom dosegel sporazum o odlogu izpolnitve obveznosti v smislu 9. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ. Dejstvo, da dogovori o odlogu izpolnitve šele potekajo, ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ.
Zgolj ustna delavčeva pripomba delodajalcu, da je njegovo ravnanje nezakonito, ker delavcu ni izdal pisnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, temveč mu je zgolj zaključil delovno razmerje v delovni knjižici, ne zadostuje za dopustnost vložitve tožbe, saj tožnik predhodno ni uveljavil varstva pravic pri svojem delodajalcu z ustrezno pismeno vlogo. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo.
Sodišče ni dolžno poučiti zakonite zastopnice stranke, ki trdi, da je prava nevešča stranka, da je zadeva zaključena in da ne bo več razpisalo glavne obravnave, zato je treba šteti, da je stranka zamudila rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ker pa ni vložila v 15 dneh od dneva zamude naroka za glavno obravnavo.
ZPP člen 116, 116 - 121, 116/1, 116, 116 - 121, 116/1. ZIZ člen 9, 9/3, 36, 9, 9/3, 36.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - prepozen ugovor - vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Dolžnik je ugovor zoper sklep o izvršbi poslal na sodišče pet dni po izteku prekluzivnega osemdnevnega roka, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepoznega.
S pritožbeno navedenimi razlogi, zaradi katerih je dolžnik vložil ugovor prepozno, ne more uspeti, saj ti razlogi ne kažejo na kakršno koli nepravilno ravnanje sodišča. S temi razlogi pa dolžnik tudi z eventuelnim predlogom za vrnitev v prejšnje stanje (ki pa ga tudi ni vložil) ne bi mogel uspeti, saj razlogi, ki jih navaja v pritožbi, niso opravičljivi razlogi za zamudo roka za vložitev ugovora.
sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pritožba - pritožbeni razlog
Upnik je v pritožbi navajal le dejstva, ki se tičejo dejanskega stanja in utemeljenosti njegovega zahtevka, ne pa tudi razlogov iz katerih bi sklep sodišča prve stopnje lahko izpodbijal. Izpodbijani sklep se lahko preizkuša glede relativnih bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka po 1. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, med katere sodi tudi pravilna uporaba 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena in 62. člena ZIZ, samo, če jih pritožnik izrecno uveljavlja v pritožbi, teh pa upnik ni uveljavljal.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega razloga iz 1. odst. 55. čl.
ZIZ. Mednje tako ne spada možnost, da upnik ne bo v celoti poplačan v izvršilnem postopku, na kar opozarja dolžnik. Trditve, da so bile nepremičnine, katerih prodajo v izvršilnem postopku predlaga upnik, prodane posameznim individualnim kupcem, pa so presplošne in nedokazane, zato jih niti ni moč preizkusiti. Sicer pa tudi ta trditev ni ugovorni razlog. Po določbi 1. odst. 64. člena ZIZ lahko tisti, ki izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Tako pravico ima torej tretja oseba, ne pa dolžnik.