ZTLR člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZIZ člen 273, 273/1, 273/1-3, 273, 273/1, 273/1-3.
varstvo lastninske pravice - začasna odredba
V pravdi zaradi prepovedi vznemirjanja, za izdajo začasne odredbe s prepovedjo posegov zadošča, da je sporno nepremičnino mogoče identificirati, ne glede na zemljiškoknjižno stanje.
Ni mogoče s preprosto računsko operacijo (seštevek deležev tožnice in delitev na polovico) ugotoviti enak odstotek (46/100) tožničinega solastninskega deleža tako na nepremičninah kot tudi premičninah, pri tem pa se sklicevati na prosti preudarek po določbi 223. člena ZPP/77.
ZOR člen 934, 934/1, 934/2, 934/9, 934, 934/1, 934/2, 934/9.
zavarovanje
V primeru dvojnega zavarovanja je za veljavnost pogodbe odločilna poštenost ali nepoštenost sklenitelja zavarovanja v času sklenitve druge zavarovalne pogodbe.
Ugotovitve datuma začetka zavarovanja ni dovoljeno zahtevati z ugotovitveno tožbo. Bistveno vprašanje je, ali je tožena stranka tožnika pravilno in pravočasno obvestila, da ne more skleniti zavarovalne pogodbe pod pogoji ponudbe.
ZPP (1977) člen 144, 144. ZIP člen 8, 8/3, 8, 8/3.
sklep o izvršbi - ugovor - prepozen ugovor - vročanje - odklonitev sprejema
Kadar dolžnik, na katerega je naslovljen sklep o izvršbi le tega brez zakonitega razloga noče sprejeti, ga vročevalec pusti v stanovanju ali pa nabije na vrata stanovanja. S tem se šteje, da je vročitev opravljena.
Prevzem kazenskega pregona dolžnika zoper upnico ne more pomeniti posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe. Znatnejša škoda je pravni standard, ki ga je treba definirati v vsakem konkretnem primeru. S tem v zvezi je treba oceniti, kakšna in kolikšna škoda bi nastala dolžniku, če bi se izkazalo, da izvedba izvršbe ne bi bila utemeljena, ali obstojijo možnosti za učinkovito restitucijo, kakšno je premoženjsko stanje dolžnika in za kakšno vrsto in višino terjatve, ki se izterjuje, gre.
Razlog za pripor po II. odst. 307. člena ZKP je podan, če se obdolženec naklepno očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo.
Ker podatki spisa potrjujejo trditev v pritožbi, da je obdolženka v obeh primerih, ko se ni udeležila naroka, zaspala in na sodišče prišla z zamudo oziroma se je po telefonu opravičila, ni izkazano, da se je obdolženka naklepno in očitno izmikala postopku.
Ker izguba osebnega dohodka in opustitev plačevanja davščin in prispevkov od obrti ni v vzročni zvezi z nedopustnim ravnanjem toženca, ni podlage za njegovo odgovornost.
Združitev zadev v skupno obravnavanje po 1. odstavku 313. člena ZPP je stvar procesnega vodstva. Sodišče se za to odloči, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški, torej iz razlogov ekonomičnosti postopka. Glede na različno dejansko in pravno podlago obeh zahtevkov razlogov ekonomičnosti ni videti. Pritožbena trditev, da bi se z združitvijo obeh zadev razčistila medsebojna razmerja med pravdnima strankama, pa ni zakonski razlog za združitev zadev po 1. odstavku 313. člena ZPP.
Za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, odgovarjata zakonca nerazdelno, zato okoliščine, da toženka ni edina lastnica stanovanja ter da stanovanja v spornem obdobju ni uporabljala, je ne razbremenjujejo plačila stroškov stanovanja.
V okviru določb iz 78. člena ZTLR po katerih sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, mora ugotavljati ali je toženec z izgradnjo spornega zidu prekoračil svoja pooblastila iz izvršilnega dovolila in moti tožnico v njeni posesti uporabe sporne poti.