revizija - sodba vojaškega sodišča - politični zapornik - pogoji za vložitev revizije - poprava krivic
Izvenobravnavni senat okrožnega sodišča v Ljubljani je utemeljeno zavrnil obsojenčevo zahtevo za revizijo pravnomočne kazenske sodbe Vojaškega sodišča v Novem sadu, saj se glede na določbo 22. čl. Zakona o popravi krivic, (Ur.list RS št. 59/96) sme vložiti zahteva za revizijo le zoper sodbe, izdane v času od 15.5.1945 do 2.7.1990 na ozemlju sedanje Republike Slovenije. Višje sodišče je zato kot pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo obsojenca, ki je zmotno menil, da bi bilo potrebno njegovemu zahtevku ugoditi glede na določbo 3. odst. 2. čl. tega zakona, ki pa se nanaša le na priznanje statusa bivšega političnega zapornika.
ZOR člen 173, 174, 175, 176, 177, 173, 174, 175, 176, 177.
objektivna odgovornost - nevarna stvar
Sodišče druge stopnje nima pomislekov glede ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, da je bila tožena stranka imetnik stružnice. Pritožbenega sodišča tako ne prepričajo navedbe pritožbe o tem, da stružnica ni bila njihova last, saj takšne trditve dokazi, izvedeni na prvi stopnji, ne potrjujejo. Zato tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tožena stranka odgovarja za škodo, ki je tožniku nastala pri delu s stružnico kot nevarno stvarjo, po načelu objektivne odgovornosti.
Če predlagatelj z izdajo začasne odredbe zasleduje cilj, ki nima nikakršne zveze z vtoževano terjatvijo, tedaj ni mogoče doseči namena zavarovanja in mora sodišče predlog zavrniti.
V potrdilu iz leta 1995 ni zapisa o izločitvi določenega zneska denarja kot posojila niti zapisa o posojilojemalčevi nameri, da bo po določenem času vrnil enak znesek denarja, prav tako niso opredeljeni kakšni drugi pogoji posojilnega razmerja Tožeči stranki torej ni uspelo dokazati trditve, da pri potrdilu iz leta 1995 gre za novo posojilo tožeče stranke tožencema, pač pa za obresti po posojilu iz leta 1993.
Kadar glavoboli, težja koncentracija in vrtoglavice obstajajo le v času bolniškega staleža neposredno po poškodbi, je odškodnina za take težave zajeta že v znesku, prisojenem za prestane telesne bolečine.
razveza zakonske zveze - dodelitev otroka - začasna odredba - varstvo koristi otroka - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka
Za odločitev o dodelitvi otroka enemu izmed zakoncev ob razvezi je potrebno ugotoviti sklop konkretnih življenjskih okoliščin, v katerih so se znašli starši in otrok ob razpadu družine, pri čemer je pri tehtanju, kakšna odločitev je v skladu s koristmi otrok, potrebno predvsem ugotavljati dosedanje izvajanje obveznosti in predvidevati bodoče izvrševanje obveznosti, ki so staršem naložene v 4., 102. in 103. členu ZZZDR oziroma v ustreznih določbah Konvencije združenih narodov o otrokovih pravicah.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - dednopravne pogodbe v postopku denacionalizacije
Ker zapustnica v izročilni pogodbi ni izrecno navedla, da se pogodba nanaša tudi na premoženje, ki je bilo vrnjeno v postopku denacionalizacije, prednika ne moreta zahtevati, da sodišče v zapuščinskem postopku odloči, da vrnjene nepremičnine pripadejo prevzemnikom.
Dedni dogovor s tem, da je povzet v izrek sklepa o dedovanju, ne izgubi svoje pravne narave - t.j. pogodbe obligacijskega prava, ki jo je mogoče izpodbijatij le s tožbo, ne pa s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
Sodišče prve stopnje je obdolžencu, ki ima poklic (poklicni voznik) in je za delo sposoben, v plačilo naložilo tudi stroške kazenskega postopka. Stroški kazenskega postopka predstavljajo stroške izdelave izvedenskega mnenja ter povprečnino, katero pa je sodišče prve stopnje odmerilo na zakonskem minimumu. Ne iz podatkov spisa, ne iz navedb v pritožbi ne izhaja, da bi obdolženec ne bil sposoben za delo; zgolj sklicevanje pritožbe na obdolženčevo nezaposlenost, pa še ne predstavlja zakonskih razlogov za oprostitev povrnitve stroškov kazenskega postopka.
Pri oceni vrednosti solastnega premoženja ni mogoče upoštevati okoliščine, da je imela nasprotna udeleženka, ki je solastnica, na stanovanju stanovanjsko pravico.
Za ugotovitveni izrek in odločitev v motenjskih zadevah tožnik nima pravnega interesa, pri umiku tožbe ni pravno relevantno, ali je bila tožba utemeljena.
ZOR člen 210, 210/1, 210, 210/1. SZ člen 44, 117, 44, 117.
prodaja stanovanja - podlaga - odločba sodišča druge stopnje o pritožbi - neupravičena obogatitev
Dolžnost plačevanja najemnine je bila tožničina dolžnost, temelječa na Stanovanjskem zakonu in to do trenutka, ko je bilo s sodno odločbo toženi stranki naložena obveznost s tožečo stranko skleniti kupoprodajno pogodbo za stanovanje. Zato kljub naknadni sklenitvi kupoprodajne pogodbe za stanovanje ni prišlo do nobenega neupravičenega prikrajšanja oziroma obogatitve brez pravne podlage na nobeni strani.
Glede na to, da je bila pogoda sklenjena v pisni obliki in izvedena v zemljiški knjigi, samo dejstvo, ki ga zatrjuje pritožba, da je tožnik tudi po sklenitvi izročilne pogodbe še naprej uporabljal hlev in listnik, nima vpliva na veljavnost omenjene pogodbe, saj za veljavnost le te ni potrebno, da so nepremičnine tudi v naravi izročene v posest. Vpis v javno knjigo je namreč pri nepremičninah način izročitve, ki ga predvideva zakon.