S tem ko je toženec zamenjal ključavnico na lokalu v katerem je po pogodbi obratoval tožnik in mu s tem onemogočil vstop v lokal, potem ko tudi ta ni v celoti izpolnil svoje obveznosti, je očitno da je toženec razdrl pogodbo, tožnik pa, ko je zahteval vrnitev tistega, kar je že izpolnil, na to pristal.
oprostitev plačila sodne takse - vpliv kreditov na ugotavljanje dohodkov taksnega zavezanca
Odločilni kriteriji, od katerih je odvisna utemeljenost predloga za taksno oprostitev, so dohodki in premoženje stranke in njenih družinskih članov, število oseb, ki jih preživlja in vrednost spornega predmeta. Dohodek stranke predstavlja njene netto prejemke, zmanjšane za z zakonom predpisane obveznosti (npr. preživnina ipd.).
Zato tožnik ne more uveljavljati, naj se kot dohodek upošteva plača, zmanjšana za kreditne obveznosti, ki so prevzete prostovoljno.
Naročitelj je posredniku odškodninsko odgovoren za škodo, ki mu je nastala, če je v postopku pogajanj in sklepanja prodajne pogodbe z osebo, ki jo je našel posrednik, ravnal nepošteno.
ZST člen 4, 4/2, 4/2-2, 4, 4/2, 4/2-2. ZPP člen 168, 168/3, 168, 168/3.
oprostitev plačila sodne takse
Sodišče oprosti stranko plačila sodne takse le, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana njena sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani.
ZST člen 13, 13. ZPP člen 168, 168/5, 169, 168, 168/5, 169.
oprostitev plačila sodne takse
Sodišče lahko oprosti stranko plačila sodnih taks le izjemoma, in sicer le v primeru, če bi bila s plačilom teh občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20952
KZ člen 169, 169/1, 169, 169/1. ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1-9, 354, 354/1, 371, 371/1-9.
razžalitev - identiteta obtožbe in sodbe
Iz zasebne tožbe namreč izhaja, da naj bi obdolženka dvakrat razžalila zasebno tožilko, ko je nanjo vpila "Kurba, italijanska kurba, ta kurba ne bo pazila mojega otroka" in sicer najprej pred lokalom ter nato čez 10 do 15 minut pred stanovanjskim blokom. Dejstvo, da je sodišče prve stopnje opis kaznivega dejanja spremenilo tako, da je ločilo oba dogodka, ki sta si sledila eden drugemu in dvakrat citiralo besede, ki jih je obdolženka izrekla, je izrek napravilo bolj razumljiv in še vedno v mejah opisa dejanja po zasebni tožbi, zato se sodba nanaša na dejanje, ki je bil predmet obtožbe in je podana identiteta med obtožbo in sodbo. Kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP tako ni podana.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20500
KZ člen 11, 133, 133/1, 11, 133, 133/1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
lahka telesna poškodba - silobran - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je sodišče prve stopnje nekritično sledilo oškodovancu, da obdolženca ni udaril in proti njemu zamahoval z roko kljub dejstvu, da sta obdolženčevo trditev o tem, da ga je najprej udaril v obraz oškodovanec, potrdili dve priči, je dejansko stanje ugotovilo nepopolno in najbrž tudi zmotno, saj ni ugotavljalo, ali je oškodovančeva prijateljica, ki je v celoti potrdila njegovo verzijo dogodka, sploh lahko videla tisti del konflikta med obdolžencem in oškodovancem, ki je odločilnega pomena za presojo, ali je obdolženec ravnal v silobranu, ko je z udarcem v nos povzročil lahko telesno poškodbo oškodovancu. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi obdolženčevega zagovornika ter izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje drugemu sodniku.
civilno procesno pravo - pravo intelektualne lastnine
VSL44015
ZASP člen 5, 5/1, 5, 5/1. ZPP člen 30, 30/1, 32, 32/2, 32/2-5, 30, 30/1, 32, 32/2, 32/2-5.
pristojnost - spor iz avtorske pravice
Presoja, ali gre za spor iz avtorske pravice, je odvisna od presoje vsebine pogodbe, na kateri tožeča stranka temelji svoj tožbeni zahtevek. Z njo se je tožnik zavezal, da bo uredil tečaje tujih jezikov, ki jih organizira tožena stranka. Tega dela ni mogoče opredeliti kot avtorskega, torej kot individualne intelektualne stvaritve z določenega področja ustvarjalnosti (1. odst. 5. člena ZASP), takšnega značaja pa mu tudi ne more dati pogodbeno določilo o naravi plačila po tej pogodbi - to določilo ima lahko vpliv le na način obračuna pogodbenega plačila.
Ker je tožena stranka razpolagala s spornim stanovanjem kljub prepovedi iz 1. odst. 88. člena ZDEN, pripada tožeči stranki, ob dejstvu, da bi bila v denacionalizacijskem postopku upravičena do vrnitve premoženja v naravi, denarna odškodnina.
Ker pritožba zoper sklep, izdana na drugi stopnji, ni dovoljena, ni dovoljena tudi pritožba zoper odločbo sodišča prve stopnje, ki je s takšnim sklepom postala pravnomočna, ter je bilo tedaj o isti zadevi že enkrat pravnomočno odločeno. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo zasebne tožilke, vloženo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je njeno pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
V pritožbi zoper sklep o domiku nepremičnine dolžnik ne more uspešno uveljavljati dejstev, ki se nanašajo na pravilno vodenje postopka in odločitev v pravnomočnem sklepu o izvršbi, s katero je sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnini.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Ker dolžnik v ugovoru ne prereka terjatve po temelju in po višini, temveč se sklicuje na svoje slabo finančno stanje, je njegov ugovor neobrazložen in zato neutemeljen.
V potrdilu iz leta 1995 ni zapisa o izločitvi določenega zneska denarja kot posojila niti zapisa o posojilojemalčevi nameri, da bo po določenem času vrnil enak znesek denarja, prav tako niso opredeljeni kakšni drugi pogoji posojilnega razmerja Tožeči stranki torej ni uspelo dokazati trditve, da pri potrdilu iz leta 1995 gre za novo posojilo tožeče stranke tožencema, pač pa za obresti po posojilu iz leta 1993.
odškodninska odgovornost - soodgovornost tožnika pri prometni nezgodi
Če je sodišče štelo, da je tožnik soodgovoren, ker hitrosti vožnje ni prilagodil razmeram na cesti, bi moralo raziskati tiste okoliščine, ki izhajajo iz določbe 45. čl. ZTVCP (Uradni list SFRJ št. 50-672/1988...)
Tožeča stranka je zamudila rok za pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče štelo tožbo za umaknjeno. Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka mora predlagatelj predložiti pritožbo zoper sklep, ne pa vlogo, s katero je popravil tožbo, saj bi to dejanje moral opraviti že pred izdajo sklepa o umiku.