goljufiv namen - nelikvidna gospodarska družba - neplačilo obveznosti
Če nabavi storilec za nelikvidno gospodarsko družbo delovne priprave za nadaljevanje proizvodnje, da bi na tak način rešil gospodarsko družbo pred stečajem, pa mu to ne uspe, neplačila obveznosti za nabavljene delovne priprave ni mogoče pripisati njegovemu goljufivemu namenu.
KZS člen 251, 251/1, 251/3, 255, 255/4, 251, 251/1, 251/3, 255, 255/4. ZKP člen 373, 373.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - prometna nesreča - vremenske razmere
Če sodišče prve stopnje kljub dokazanemu močnemu deževju na dan prometne nezgode s smrtnimi posledicami ni ugotavljajo možnosti vpliva močnega deževja na zamašitev odtokov, zaradi česar je voda zastajala na vozišču in je zaradi tega oškodovančevo vozilo zaneslo na levi vozni pas v nasprotni vozeči tovornjak, dejansko stanje ni popolno ugotovljeno.
nepopoln predlog za izvršbo - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina
Predlogu za izvršbo priloženi računi ne izkazujejo upnikove terjatve do dolžnika, označenega v predlogu za izvršbo. Priložena asignacijska pogodba pa kot neoverjena zasebna listina tudi ne more predstavljati verodostojne listine v smislu 2. odst. 23. člena ZIZ. Ker tako upnik niti po pozivu sodišča predloga za izvršbo ni dopolnil tako, da bi mu priložil verodostojno listino (po 2. odst. 41. člena ZIZ), ki bi izkazovala terjatev do dolžnika v tem postopku, je bil njegov predlog nepopoln, odločitev prvostopnega sodišča o zavrženju nepopolnega predloga pa pravilna in zakonita.
ZPPSL člen 42, 42/1, 61, 61/1, 42, 42/1, 61, 61/1.
stečaj - prijava terjatve v tuji valuti - prisilna poravnava v stečaju - tečajne razlike - izvršilni naslov - terjatev v domači valuti
Z devizno klavzulo zavarovane terjatve iz naslova delavskih obveznic so se po prijavi terjatve pravnih prednikov tožeče stranke v stečaju nad toženo stranko spremenile v zahtevek na plačilo denarne terjatve v domači valuti.
Po določbi 1. odst. 42. člena ZPPSL/89 pa ima sklep o potrditvi prisilne poravnave za vse upnike (in njihove pravne naslednike - univerzalne ali singularne), katerih terjatve so bile ugotovljene, moč izvršilnega naslova.
Izvršilni naslov, ki se glasi na denarno terjatev v domači valuti, pa v konkretnem primeru onemogoča kasnejšo valorizacijo tolarske terjatve.
Kot resno grožnjo, s katero je ogrožena varnost osebe, je šteti tudi grožnjo z ubojem, dano po telefonu, če je to podal sosed, s katerim se že daljšo dobo med sabo ne razumeta.
neobrazložen ugovor - dokaz - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovoru priložena listina ni dokaz o plačilu oziroma o prenehanju upnikove terjatve do višine v pobot uveljavljene terjatve dolžnika, temveč zgolj dolžnikov predlog (ponudba) za večstranski pobot ostalim strankam pobota.
Pritožba utemeljeno navaja, da iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi dolžnik v ugovoru ali kasneje v tem izvršilnem postopku (prim. 7. odst. 38. člena ZIZ) zahteval povrnitev stroškov ugovora, zato sodišče ne bi smelo upniku naložiti, da dolžniku povrne ugovorne stroške.
zaključek izvršilnega postopka - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - naknadna objektivna kumulacija izvršilnih sredstev
V konkretnem primeru v tem postopku ni mogoče nadaljevati izvršbe z novo predlaganim izvršilnim sredstvom, saj je bil ta izvršilni postopek že pred vložitvijo takega predloga končan. Faza dovolitve izvršbe se je končala s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, faza oprave izvršbe (v ožjem smislu) pa s sklepom o ustavitvi izvršbe na edino predlaganem izvršilnem sredstvu.
obnova postopka - sklep o ustavitvi novega postopka - obseg odločitve
Ko višje sodišče v postopku obnove odloča o pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka (2. odst. 415. člena ZKP), nima pravice s sklepom odpraviti kršitve kazenskega zakona v zvezi z odločbo o kazni (5. točka 372. člena ZKP), in obsojencu izreči kazen; to pa bo lahko storilo vrhovno sodišče s sodbo na podlagi 3. odst. 426. člena ZKP, če bo vložena zahteva za varstvo zakonitosti.
poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena - kulturni spomenik
Neutemeljene pa so tudi navedbe zagovornice, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno v zvezi s pomenom zatrjevane gomile in o škodi zaradi njenega uničenja. Uničena gomila sodi v zavarovano arheološko območje K. B. - B., ki je v celoti razglašeno za kulturni spomenik. Samo dejstvo, da je bilo to področje že delno raziskano v začetku tega stoletja in koncem prejšnjega stoletja s strani raziskovalca J. P., kot navaja zagovornica v pritožbi, še ne pomeni, da bi bil pomen zatrjevane gomile kakorkoli zmanjšan. Da gomila le ni bila raziskana v celoti, je razvidno tudi iz izpovedbe arheologa B. K.. Glede na sklop, v katerega je sodila uničena gomila, torej celotno zavarovano arheološko območje prazgodovinskih gomil, pa so tudi zaključki sodišča prve stopnje o njenem pomenu in o tem, da je z njenim uničenjem nastala nepopravljiva škoda, pravilni.
Glede na zagovornikovo stališče v odgovoru na pritožbo državnega tožilca ni odveč pojasnilo, da je sprejemljiva le takšna razlaga bistva kaznivega dejanja ponarejanja listin po 3. odst. 256. člena KZ, po kateri je prepovedana oziroma kazniva vsaka uporaba listine, ki je predrugačena (ali kriva) v katerikoli njeni pravnopomembni sestavini, ne glede na to, s kakšnim namenom je bila listina uporabljena.
ukrepi za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti - pripor - ponovitvena nevarnost
Ponovitvena nevarnost pri obtožencu izhaja iz njegove obsežne kriminalne dejavnosti, povezane z zasvojenostjo z mamili, za nabavo katerih uporablja denar pridobljen z izvrševanjem kaznivih dejanj za katerih storitev je že bil kaznovan.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
pripor - podaljšanje pripora - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice
Senat sodišča prve stopnje je ravnal pravilno, ko je ob preizkusu pripornega razloga po 3. tč. I. odst. 201. čl. ZKP ugotovil, da je le-ta še vedno podan, saj je obdolženec kot odvisnik od mamil v razdobju dveh ur vlomil v dva osebna avtomobila, zato da bi prišel do vrednejših predmetov za prodajo, pri čemer je istočasno zoper njega v teku še pet drugih kazenskih postopkov zaradi istovrstnih kaznivih dejanj. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo njegovega zagovornika, v kateri se zavzema za odreditev hišnega pripora, zavrnilo kot neutemeljeno.
ZPP (1977) člen 370, 370. ZDR člen 73, 73/2, 73, 73/2. ZTPDR člen 83, 83/2, 83, 83/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - predhodni postopek - procesna predpostavka
Predhodni postopek pri delodajalcu glede odškodninske odgovornosti delavca oz. delodajalca ni procesna predpostavka za uveljavljanje odškodninskega zahtevka pred pristojnim sodiščem, zato sodišče ne sme tožbe delavca zavreči. V določbi 2. odst. 73. čl. ZTPDR ni izrečno predpisano, kakšne so posledice preuranjeno vložene tožbe, poleg tega pa ZTPDR v 2. odst. 83. čl. delavcu daje pravico, da denarne terjatve uveljavlja direktno pred sodiščem in izrečno prepoveduje direktno sodno varstvo le v drugih primerih uveljavljanja posamičnih pravic iz delovnega razmerja.
Če je tolarska terjatev zavarovana z valutno klavzulo oz. se obveznost glasi v tuji valuti, upnik ni upravičen do zakonitih zamudnih obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur.l. RS, št. 45/95), temveč, v skladu z načelom enake vrednosti terjatev (15. člen ZOR), le do zamudnih obresti za devizne vloge na vpogled.
ZST člen 13, 13. ZPP (1977) člen 370, 370/1, 370, 370/1. ZOR člen 186, 203, 1089, 186, 203, 1089.
odškodninska odgovornost delodajalca - poravnava - nova škoda
Oškodovanec je do nove oz. dodatne odškodnine upravičen le v primeru, če bi bilo v izvedeniškem mnenju ugotovljeno poslabšanje oškodovančevega - tožnikovega zdravstvenega stanja po obsegu in naravi tako, kakršnega ob prejšnjem odločanju o odškodnini za bodočo škodo (v tem primeru ob sklenitvi poravnave), po normalnem teku stvari, gotovo ni bilo mogoče pričakovati.
ZDR člen 4, 4/1, 4/2, 100, 100/1, 100/1-5. SKPGD-97 člen 8. ZDSS člen 22, 22/2. ZPP (1977) člen 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 368.
delodajalec z manj kot 50 zaposlenimi - prenehanje delovnega razmerja - pristojnost za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev
Pri delodajalcih z manj kot 50 zaposlenimi delavci odloča o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev poslovodni organ. Tega pooblastila ni mogoče prenesti na zunanjega pooblaščenega delavca tožene stranke - odvetnika. Sklep o prenehanju delovnega razmerja, ki ga je izdal pooblaščenec delodajalca - odvetnik, je torej izdala nepooblaščena oseba, zato je nezakonit.
V razmerju zavarovanec - zavarovalnica je treba v primeru prostovoljnega pogodbenega zavarovanja odgovornosti uporabiti določbe zavarovalne pogodbe in to tudi glede dogovorjena zavarovalna vsota, tako da ni podlage za revalorizacijo zneska zavarovalne vsote.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neutemeljen ugovor dolžnika
Dolžnik je sicer navedel dejstvo, ki bi utegnilo pomeniti ugovorni razlog iz 8. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ (terjatev je v celoti plačal), vendar ni predložil nobenega dokaza za to trditev. Dolžnik je v ugovoru navedel, da bo dokaze poslal najkasneje do 16.8.1999, vendar tega ni storil.