nepopoln predlog za izvršbo - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina
Predlogu za izvršbo priloženi računi ne izkazujejo upnikove terjatve do dolžnika, označenega v predlogu za izvršbo. Priložena asignacijska pogodba pa kot neoverjena zasebna listina tudi ne more predstavljati verodostojne listine v smislu 2. odst. 23. člena ZIZ. Ker tako upnik niti po pozivu sodišča predloga za izvršbo ni dopolnil tako, da bi mu priložil verodostojno listino (po 2. odst. 41. člena ZIZ), ki bi izkazovala terjatev do dolžnika v tem postopku, je bil njegov predlog nepopoln, odločitev prvostopnega sodišča o zavrženju nepopolnega predloga pa pravilna in zakonita.
Pravno dejanje prehoda neke vrednosti iz premoženja dolžnika v premoženje upnika, storjeno na podlagi določenega pravnega posla samo takrat ni zmanjšanje dolžnikovega premoženja, če pomeni odmeno za vrednostno enako upnikovo pravno dejanje, storjeno na podlagi istega pravnega posla v korist dolžnikovega premoženja, če sta obe ti dejanji sočasni ali si neposredno sledita drugo drugemu. Če pa gre za očitno neekvivalentnost nasprotnih obveznosti ali za enostransko obvezni pravni posel, gre že za primer oškodovanja upnikov.
Besedne zveze "tuje stanovanje" pri kaznivem dejanju kršitve nedotakljivosti stanovanja po 152. čl. KZ ni mogoče presojati zgolj v lastninskopravnem smislu, pač pa je treba obstoj tega zakonskega znaka kaznivega dejanja ocenjevati šele v smislu kakršnegakoli upravičenja (pravne podlage) do stanovanja, ki bi izključevalo protipravnost ravnanja.
Kot resno grožnjo, s katero je ogrožena varnost osebe, je šteti tudi grožnjo z ubojem, dano po telefonu, če je to podal sosed, s katerim se že daljšo dobo med sabo ne razumeta.
Pritožba utemeljeno navaja, da iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi dolžnik v ugovoru ali kasneje v tem izvršilnem postopku (prim. 7. odst. 38. člena ZIZ) zahteval povrnitev stroškov ugovora, zato sodišče ne bi smelo upniku naložiti, da dolžniku povrne ugovorne stroške.
obnova postopka - sklep o ustavitvi novega postopka - obseg odločitve
Ko višje sodišče v postopku obnove odloča o pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka (2. odst. 415. člena ZKP), nima pravice s sklepom odpraviti kršitve kazenskega zakona v zvezi z odločbo o kazni (5. točka 372. člena ZKP), in obsojencu izreči kazen; to pa bo lahko storilo vrhovno sodišče s sodbo na podlagi 3. odst. 426. člena ZKP, če bo vložena zahteva za varstvo zakonitosti.
ZPP (1977) člen 83, 365/1, 83, 365/1. ZOR člen 388, 388.
legitimacija - napačna označba stranke - zastaranje - pretrganje
Tožena stranka ne more izpodbijati zavrnilne sodbe v delu, ki se ne tiče nje, saj se njena obveznost iz sodbe s tem ne bi v ničemer spremenila. Tudi če je v tožbi tožena stranka napačno označena, pa je tožnik med pravdo to procesno pomanjkljivost odpravil s pravilno označbo toženke, se zastaralni rok pretrga že z vložitvijo tožbe.
ZKP člen 410, 410/1-3, 413, 413/1, 410, 410/1-3, 413, 413/1.
obnova postopka - novo dejstvo
Dejstvo, ki ga je sodišče pri odločanju že upoštevalo, ni novo dejstvo v smislu 3. točke 1. odstavka 410. člena ZKP, zaradi česar ni bilo zakonskih pogojev za obnovo postopka.
Glede na zagovornikovo stališče v odgovoru na pritožbo državnega tožilca ni odveč pojasnilo, da je sprejemljiva le takšna razlaga bistva kaznivega dejanja ponarejanja listin po 3. odst. 256. člena KZ, po kateri je prepovedana oziroma kazniva vsaka uporaba listine, ki je predrugačena (ali kriva) v katerikoli njeni pravnopomembni sestavini, ne glede na to, s kakšnim namenom je bila listina uporabljena.
plačilo stroškov kazenskega postopka - ustavitev kazenskega postopka - uporaba zakona
Uporaba določb ZKP glede stroškov kazenskega postopka, ki jih plača oškodovanec kot tožilec, glede na čas prevzema kazenskega pregona in glede na čas izdaje sklepa o ustavitvi kazenskega postopka ni mogoča, ker novel ZKP takšne kombinacije ne predvideva.
ukrepi za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti - pripor - ponovitvena nevarnost
Ponovitvena nevarnost pri obtožencu izhaja iz njegove obsežne kriminalne dejavnosti, povezane z zasvojenostjo z mamili, za nabavo katerih uporablja denar pridobljen z izvrševanjem kaznivih dejanj za katerih storitev je že bil kaznovan.
ZST člen 13, 13. ZPP (1977) člen 370, 370/1, 370, 370/1. ZOR člen 186, 203, 1089, 186, 203, 1089.
odškodninska odgovornost delodajalca - poravnava - nova škoda
Oškodovanec je do nove oz. dodatne odškodnine upravičen le v primeru, če bi bilo v izvedeniškem mnenju ugotovljeno poslabšanje oškodovančevega - tožnikovega zdravstvenega stanja po obsegu in naravi tako, kakršnega ob prejšnjem odločanju o odškodnini za bodočo škodo (v tem primeru ob sklenitvi poravnave), po normalnem teku stvari, gotovo ni bilo mogoče pričakovati.
Če je tolarska terjatev zavarovana z valutno klavzulo oz. se obveznost glasi v tuji valuti, upnik ni upravičen do zakonitih zamudnih obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur.l. RS, št. 45/95), temveč, v skladu z načelom enake vrednosti terjatev (15. člen ZOR), le do zamudnih obresti za devizne vloge na vpogled.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
pripor - podaljšanje pripora - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice
Senat sodišča prve stopnje je ravnal pravilno, ko je ob preizkusu pripornega razloga po 3. tč. I. odst. 201. čl. ZKP ugotovil, da je le-ta še vedno podan, saj je obdolženec kot odvisnik od mamil v razdobju dveh ur vlomil v dva osebna avtomobila, zato da bi prišel do vrednejših predmetov za prodajo, pri čemer je istočasno zoper njega v teku še pet drugih kazenskih postopkov zaradi istovrstnih kaznivih dejanj. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo njegovega zagovornika, v kateri se zavzema za odreditev hišnega pripora, zavrnilo kot neutemeljeno.
ZPP (1977) člen 370, 370. ZDR člen 73, 73/2, 73, 73/2. ZTPDR člen 83, 83/2, 83, 83/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - predhodni postopek - procesna predpostavka
Predhodni postopek pri delodajalcu glede odškodninske odgovornosti delavca oz. delodajalca ni procesna predpostavka za uveljavljanje odškodninskega zahtevka pred pristojnim sodiščem, zato sodišče ne sme tožbe delavca zavreči. V določbi 2. odst. 73. čl. ZTPDR ni izrečno predpisano, kakšne so posledice preuranjeno vložene tožbe, poleg tega pa ZTPDR v 2. odst. 83. čl. delavcu daje pravico, da denarne terjatve uveljavlja direktno pred sodiščem in izrečno prepoveduje direktno sodno varstvo le v drugih primerih uveljavljanja posamičnih pravic iz delovnega razmerja.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Sodišče ne ugodi predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, če je sicer listino, ki je priložena predlogu za izvršbo, mogoče upoštevati kot izpisek iz overjene poslovne knjige, vendar iz nje ni razvidna zapadlost terjatve.
ZS člen 104, 104-2, 104, 104-2. ZIZ člen 143, 151, 143, 151. ZPP člen 25, 25/1, 25, 25/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - Izključna krajevna pristojnost - izvršba na denarna sredstva na računih dolžnika pri banki - sedež
Dolžnik je samostojni podjetnik, ki opravlja plačilni promet prek žiro računa pri Banki X d.d., enota v L.... Ker je sedež poslovne enote banke, ki za dolžnika opravlja plačilni promet, v L., je po določbah 143. čl. ZIZ v zvezi s 151. čl.
ZIZ za opravljanje izvršbe na sredstva na tem računu izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je sedež banke, ki vodi dolžnikov račun, to je Okrajno sodišče v L.
Kupec blaga se zahtevku na plačilo dobavljenega blaga ne more uspešno upreti s trditvijo, da je hotel kasneje (po prevzemu blaga) del dobavljenega blaga vrniti prodajalcu. Zato je dolžan plačati kupnino.