Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu izda sodišče po pravnomočnosti sklepa o domiku in po položitvi kupnine (1. odst. 192. člena ZIZ). Citirana pogoja morata biti podana kumulativno. Kupec je lahko oproščen položitve kupnine samo v primeru, če v izvršilni zadevi nastopa kot edini upnik (2. odst. 191. člena ZIZ), in sicer ne glede na to, da že samo njegova terjatev v celoti presega vrednost prodane nepremičnine s tem, da mora za oprostitev položitve kupnine podati poseben predlog, sodišče pa nato izda o tem poseben sklep. Če navedeni pogoji niso izpolnjeni mora sodišče skladno z določbo 3. odst. 191. člena ZIZ prodajo nepremičnine razveljaviti.
ZPP člen 370, 370-3, 370, 370-3. ZDR člen 90, 90. ZDSS člen 22, 22/1, 23, 23/2, 24, 24/1, 22, 22/1, 23, 23/2, 24, 24/1.
disciplinski postopek - obteževalne okoliščine - poslovodja
Dolžnost delavke - poslovodkinje, ki je bila tudi članica upravnega odbora in sindikalni zaupnik, je, da opravlja dejavnost trgovanja po predpisih, za kar je kot poslovodkinja tudi zadolžena. Prav tako ne sme hraniti dobavnice na domu, temveč na delovnem mestu. S tem, ko je tožnica omogočala nabavo blaga brez zavarovanja plačila, je huje kršila delovne obveznosti, zato niso podani pogoji za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, katerega izvšitev bi se pogojno odložila.
neupravičena proizvodnja in promet z mamili - objektivni dokazi
Pritožbeno razlogovanje, da se napadena sodba opira zgolj na domneve, ni točno, saj je sodišče prve stopnje svoje dejanske ugotovitve oprlo tudi na nekatere objektivne dokaze. Ti dokazi so predvsem pripomočki za doziranje in pripravo mamila za neupravičeno prodajo, kakor tudi veliko število bankovcev po 1.000,00 SIT, ki so bili skriti in najdeni ob hišni preiskavi na obdolženčevem domu. Navedeni dokazi ob še preostalih, ki jih v napadeni sodbi navaja sodišče prve stopnje, potrjujejo, da obdolženec zaseženih mamil ni hranil zase, temveč za neupravičeno prodajo.
Vedenje o odstopu terjatve predvideva vedenje o tem, katera terjatev se odstopa (to je razumljivo samo po sebi), nato pa je nadaljevalo, da tožeča stranka ni dokazala, da je toženo stranko obvestila o tem, katero terjatev naj plača njej namesto odstopniku, takoj zatem pa, da je tožeča stranka po njegovi oceni toženo stranko obvestila o tem, katera njena terjatev se naj poplača, kar pa glede na dejstvo, da ni šlo ne za prevzem ne za pristop k dolgu, tožene stranke ne prizadene.
Te trditve prvostopnega sodišča si same sebi nasprotujejo.
sklep o izvršbi - ugovor - sklep o ugovoru - pritožba - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravdna dejanja po razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje
Sodišče prve stopnje mora opraviti vsa pravdna dejanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu, s katerim je razveljavilo odločitev prve stopnje.
ZOR člen 827, 827/1, 833, 833/1, 841, 841/1, 827, 827/1, 833, 833/1, 841, 841/1.
špediterska pogodba - plačilo za delo - plačilo stroškov
Špediter, ki je za naročnika opravil carinske storitve skladno z naknadno dobljenim dovoljenjem, pri tem pa ni ravnal malomarno, je upravičen do plačila za delo in do povrnitve stroškov.
ZPPSL člen 60, 60/2, 62, 60, 60/2, 62. ZPP (1977) člen 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365, 365/2, 368, 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365, 365/2, 368. ZTPDR člen 49, 49/1, 49, 49/1. SKPG-90 člen 30, 30/2.
plačilo razlik v plači do kolektivne pogodbe
Tožena stranka v sodnem postopku ni predložila nikakršnih dokazov, da je delavcem zniževala plače v skladu s kolektivno pogodbo, niti ni predložila ustreznega dokaza za trditev, da je bil tožnik uvrščen v nižji tarifni razred. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o višini vtoževanega nadomestila plače utemeljeno izhajalo iz podatkov izračuna, ki ga je predložil tožnik, saj tožena stranka niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbenem postopku ni predložila podatkov, ki bi potrjevali njene navedbe, da je bila tožnikova plača v spornem obdobju (zaradi dejansko opravljenih delovnih ur, bolniških in drugih odsotnosti) nižja.
pooblaščenec - obseg pooblastila - sodba na podlagi pripoznave
Pooblaščenec, ki ni odvetnik, lahko pripozna tožbeni zahtevek samo, če ima za to pravdno dejanje izrecno pooblastilo (96. člen ZPP/77). Če tega nima, pa je to dejanje kljub temu opravil, je podana kršitev postopka po tč. 10, 2. odst. 354. člena ZPP/77 in v posledici navedenega po 3. odst. 369. člena ZPP/77 tudi razlog za razveljavitev sodbe na podlagi pripoznave.
ZS člen 104, 104-2, 104, 104-2. ZIZ člen 143, 151, 143, 151. ZPP člen 25, 25/1, 25, 25/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - Izključna krajevna pristojnost - izvršba na denarna sredstva na računih dolžnika pri banki - sedež
Dolžnik je samostojni podjetnik, ki opravlja plačilni promet prek žiro računa pri Banki X d.d., enota v L.... Ker je sedež poslovne enote banke, ki za dolžnika opravlja plačilni promet, v L., je po določbah 143. čl. ZIZ v zvezi s 151. čl.
ZIZ za opravljanje izvršbe na sredstva na tem računu izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je sedež banke, ki vodi dolžnikov račun, to je Okrajno sodišče v L.
Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu pravilno ugotovilo, da je v obravnavani zadevi nastopilo absolutno zastaranje kazenskega pregona, zaradi česar ta ni več dopusten.
Namen prodajne pogodbe je prodaja stvari proti plačilu kupnine in sočasnost medsebojnih izpolnitev. Odložena izpolnitev prodajalca je v škodo kupca, ki želi kupljeno stvar prejeti takoj. Kupec ni v zamudi toliko časa, dokler prodajalec ne izpolni svoje sočasne obveznosti.
Ne gre za prenovitev (novacijo), če sta stranki najemno razmerje za poslovni prostor spremenili tako, da sta dogovorili za najem manjše površine poslovnih prostorov in pogodbeno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, spremenili v pogodbeno razmerje za določen čas.
Zavarovanec, ki je povzročil prometno nezgodo vinjen in je vinjenost v vzročni zvezi z nastankom škodnega dogodka, je po pogojih o zavarovanju avtomobilske odgovornosti izgubil kritne pravice.
Upnik si v primeru, ko so izpolnjeni pogoji iz 270. čl. ZIZ, z začasno odredbo zavaruje (zagotovi) izterjavo svoje vtoževane denarne terjatve, dokler ne pridobi izvršilnega naslova, tako da sodišče dolžniku (začasno) prepove razpolagati z njegovim premičnim, nepremičnim premoženjem, oz. z njegovimi pravicami - terjatvami. Z začasno odredbo tedaj upnik zavaruje uveljavitev denarne terjatve s tem, da pri dolžniku oz. dolžnikovemu dolžniku "ohrani" predmete izvršbe (prim. 32. čl. ZIZ), česar pa z uveljavljano začasno odredbo ne zasleduje.
Ureditev meje je dejansko vprašanje, ne pa vprašanje, ali obstoja kakšna pravica ali pravno razmerje, torej ne gre za predhodno vprašanje. Pravdnega postopka zato ni dopustno prekiniti z napotitvijo stranke, da predlaga ureditev meje v nepravdnem postopku.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Sodišče ne ugodi predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, če je sicer listino, ki je priložena predlogu za izvršbo, mogoče upoštevati kot izpisek iz overjene poslovne knjige, vendar iz nje ni razvidna zapadlost terjatve.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neutemeljen ugovor dolžnika
Dolžnik je sicer navedel nekatera dejstva, ki bi utegnila utemeljevati njegov ugovor (računi se nanašajo na obdobje, ko dolžnik ni bil več najemnik spornih poslovnih prostorov), vendar pa ni predložil nobenih dokazov, niti ni navedel razlogov, zakaj dokazov ne more predložiti. Zato dolžnikov ugovor ni utemeljen v smislu 2. odst.
Prvostopno sodišče je pri ocenjevanju verjetnosti trditev ene in druge stranke o višini terjatve dolžnika do upnika, zavarovane z akceptnim nalogom, pravilno sklepalo, da imajo večjo težo dokazila dolžnika. Na predložene dolžnikove račune bi se moral upnik, če je hotel uspeti s predlogom za izdajo začasne odredbe, odzvati tako, da bi povedal, kako jih je poravnal (vsakega posebej) oziroma, zakaj jih ne priznava. Upnik (pritožnik) ni uspel izkazati verjetnosti, da ima zoper dolžnika terjatev na vrnitev spornega akceptnega naloga, kot temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve (1. odst. 272. člena ZIZ). Ob tem je nepomembno, ali bi dolžnik z izdajo začasne odredbe utrpel kakšno škodo, saj je pogoj iz 3. alineje 2. odst. 272. člena ZIZ le dodaten in ne samozadosten pogoj za izdajo začasne odredbe.
prijava terjatve - ponoven preizkus že preizkušene terjatve
ZPPSL ne daje podlage za to, da bi se že preizkušene terjatve še enkrat preizkušale, zato upnik sklepa o napotitvi na pravdo ne more uspešno izpodbijati s predlogom, da naj stečajni upravitelj še enkrat preveri upnikovo dokumentacijo.