Med nujne operativne razloge štejejo tudi organizacijski ukrepi, ko delodajalec ukine del dejavnosti in opravila prenese na zunanje izvajalce, če takšen ukrep prispeva k njegovi učinkovitosti, zato delavec iz teh razlogov ne more uspešno izpodbijati razvrstitve med trajno presežne delavce.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM30063
KZ člen 169, 169/1, 169, 169/1. ZKP člen 383, 383/1, 383, 383/1.
razžalitev - kršitev kazenskega zakona
Ob preizkusu napadene sodbe po uradni dolžnosti - prvi odstavek 383. člena ZKP - je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon v obdolženčevo škodo, ko je določilo, da znašata dva dnevna zneska 3.000,00 SIT, namesto pravilno 3.500,00 SIT, kar je pritožbeno sodišče popravilo po uradni dolžnosti, kot to izhaja iz izreka te sodbe. Po izpodbijani sodbi bi namreč obdolženec v primeru, če se denarna kazen ne bi dala niti prisilno izterjati imel za prestajati več zapora.
Ravnanje voznika z dolgoletnimi vozniškimi izkušnjami, ki je brez posebnega razloga (nasproti mu ni pripeljalo nobeno vozilo, cesto pa je dobro poznal, saj je po njej vozil dnevno) vozil preblizu desnemu robu cestišča, zaradi česar je zapeljal na neutrjeno bankino, ni skladno z ravnanjem skrbnega voznika in predstavlja hudo malomarnost.
Delavcu zakonito preneha delovno razmerje po 5. tč. 1. odst. 100. člena ZDR zaradi 5-dnevnega neopravičenega izostanka z dela, če mu delodajalec ni odobril koriščenja rednega letnega dopusta, niti mu tega ni odobril za nazaj, delavec pa tudi drugače ni opravičil svoje odsotnosti z dela.
V razmerju zavarovanec - zavarovalnica je treba v primeru prostovoljnega pogodbenega zavarovanja odgovornosti uporabiti določbe zavarovalne pogodbe in to tudi glede dogovorjena zavarovalna vsota, tako da ni podlage za revalorizacijo zneska zavarovalne vsote.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neutemeljen ugovor dolžnika
Dolžnik je sicer navedel dejstvo, ki bi utegnilo pomeniti ugovorni razlog iz 8. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ (terjatev je v celoti plačal), vendar ni predložil nobenega dokaza za to trditev. Dolžnik je v ugovoru navedel, da bo dokaze poslal najkasneje do 16.8.1999, vendar tega ni storil.
ZPP člen 370, 370-3, 370, 370-3. ZDR člen 90, 90. ZDSS člen 22, 22/1, 23, 23/2, 24, 24/1, 22, 22/1, 23, 23/2, 24, 24/1.
disciplinski postopek - obteževalne okoliščine - poslovodja
Dolžnost delavke - poslovodkinje, ki je bila tudi članica upravnega odbora in sindikalni zaupnik, je, da opravlja dejavnost trgovanja po predpisih, za kar je kot poslovodkinja tudi zadolžena. Prav tako ne sme hraniti dobavnice na domu, temveč na delovnem mestu. S tem, ko je tožnica omogočala nabavo blaga brez zavarovanja plačila, je huje kršila delovne obveznosti, zato niso podani pogoji za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, katerega izvšitev bi se pogojno odložila.
Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu izda sodišče po pravnomočnosti sklepa o domiku in po položitvi kupnine (1. odst. 192. člena ZIZ). Citirana pogoja morata biti podana kumulativno. Kupec je lahko oproščen položitve kupnine samo v primeru, če v izvršilni zadevi nastopa kot edini upnik (2. odst. 191. člena ZIZ), in sicer ne glede na to, da že samo njegova terjatev v celoti presega vrednost prodane nepremičnine s tem, da mora za oprostitev položitve kupnine podati poseben predlog, sodišče pa nato izda o tem poseben sklep. Če navedeni pogoji niso izpolnjeni mora sodišče skladno z določbo 3. odst. 191. člena ZIZ prodajo nepremičnine razveljaviti.
Prvostopno sodišče je pri ocenjevanju verjetnosti trditev ene in druge stranke o višini terjatve dolžnika do upnika, zavarovane z akceptnim nalogom, pravilno sklepalo, da imajo večjo težo dokazila dolžnika. Na predložene dolžnikove račune bi se moral upnik, če je hotel uspeti s predlogom za izdajo začasne odredbe, odzvati tako, da bi povedal, kako jih je poravnal (vsakega posebej) oziroma, zakaj jih ne priznava. Upnik (pritožnik) ni uspel izkazati verjetnosti, da ima zoper dolžnika terjatev na vrnitev spornega akceptnega naloga, kot temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve (1. odst. 272. člena ZIZ). Ob tem je nepomembno, ali bi dolžnik z izdajo začasne odredbe utrpel kakšno škodo, saj je pogoj iz 3. alineje 2. odst. 272. člena ZIZ le dodaten in ne samozadosten pogoj za izdajo začasne odredbe.
Ne gre za prenovitev (novacijo), če sta stranki najemno razmerje za poslovni prostor spremenili tako, da sta dogovorili za najem manjše površine poslovnih prostorov in pogodbeno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, spremenili v pogodbeno razmerje za določen čas.
Ureditev meje je dejansko vprašanje, ne pa vprašanje, ali obstoja kakšna pravica ali pravno razmerje, torej ne gre za predhodno vprašanje. Pravdnega postopka zato ni dopustno prekiniti z napotitvijo stranke, da predlaga ureditev meje v nepravdnem postopku.
ZKP člen 394, 394/2, 506, 506/4, 394, 394/2, 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe - poseben pogoj
V položaju, ko je obsojenec svojo obveznost določeno kot posebni pogoj v pogojni obsodbi izpolnil, je bilo treba postopek za preklic pogojne obsodbe ustaviti, s smiselno uporabo določbe drugega odstavka 394. člena ZKP.
102.a člen ZDR sicer določa (predvsem v zvezi z dokončno odločbo o prenehanju delovnega razmerja), da odločba brez pravnega pouka ali z napačnim pravnim poukom ne more biti v škodo delavca, kar pa ne pomeni, da se delavec v takem primeru lahko obrne z zahtevo za varstvo svojih pravic na sodišče, ne da bi to varstvo najprej uveljavljal pri pristojnem organu v organizaciji. 2. odstavek 83. čl. ZTPDR namreč določa, da delavec ne more zahtevati varstva pravic pri pristojnem sodišču, če se za to varstvo ni prej obrnil na pristojni organ v organizaciji, razen ko gre za pravico do denarne terjatve. Sodišče tako tožbo zavrže, kar pa ne pomeni, da gre za odločitev v škodo delavca. Ta namreč tudi kasneje, v razumnem roku, prav zaradi izostanka pravnega pouka na prvostopnem sklepu delodajalca, lahko ugovarja zoper takšen sklep delodajalca pri pristojnem organu.
Zavarovanec, ki je povzročil prometno nezgodo vinjen in je vinjenost v vzročni zvezi z nastankom škodnega dogodka, je po pogojih o zavarovanju avtomobilske odgovornosti izgubil kritne pravice.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Sodišče ne ugodi predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, če je sicer listino, ki je priložena predlogu za izvršbo, mogoče upoštevati kot izpisek iz overjene poslovne knjige, vendar iz nje ni razvidna zapadlost terjatve.
ZS člen 104, 104-2, 104, 104-2. ZIZ člen 143, 151, 143, 151. ZPP člen 25, 25/1, 25, 25/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - Izključna krajevna pristojnost - izvršba na denarna sredstva na računih dolžnika pri banki - sedež
Dolžnik je samostojni podjetnik, ki opravlja plačilni promet prek žiro računa pri Banki X d.d., enota v L.... Ker je sedež poslovne enote banke, ki za dolžnika opravlja plačilni promet, v L., je po določbah 143. čl. ZIZ v zvezi s 151. čl.
ZIZ za opravljanje izvršbe na sredstva na tem računu izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je sedež banke, ki vodi dolžnikov račun, to je Okrajno sodišče v L.
Vedenje o odstopu terjatve predvideva vedenje o tem, katera terjatev se odstopa (to je razumljivo samo po sebi), nato pa je nadaljevalo, da tožeča stranka ni dokazala, da je toženo stranko obvestila o tem, katero terjatev naj plača njej namesto odstopniku, takoj zatem pa, da je tožeča stranka po njegovi oceni toženo stranko obvestila o tem, katera njena terjatev se naj poplača, kar pa glede na dejstvo, da ni šlo ne za prevzem ne za pristop k dolgu, tožene stranke ne prizadene.
Te trditve prvostopnega sodišča si same sebi nasprotujejo.
pooblaščenec - obseg pooblastila - sodba na podlagi pripoznave
Pooblaščenec, ki ni odvetnik, lahko pripozna tožbeni zahtevek samo, če ima za to pravdno dejanje izrecno pooblastilo (96. člen ZPP/77). Če tega nima, pa je to dejanje kljub temu opravil, je podana kršitev postopka po tč. 10, 2. odst. 354. člena ZPP/77 in v posledici navedenega po 3. odst. 369. člena ZPP/77 tudi razlog za razveljavitev sodbe na podlagi pripoznave.
Osnovno plačo delavca je mogoče pravno-veljavno spremeniti le s spremembo pogodbe o zaposlitvi, torej s soglasjem volj obeh strank ali na podlagi dokončnega sklepa delodajalca o določitvi spremenjene osnovne plače v zvezi z razporeditvijo na določeno delovno mesto in razvrstitvijo tožnikovega delovnega mesta v ustrezni tarifni in plačilni razred.
Upnik si v primeru, ko so izpolnjeni pogoji iz 270. čl. ZIZ, z začasno odredbo zavaruje (zagotovi) izterjavo svoje vtoževane denarne terjatve, dokler ne pridobi izvršilnega naslova, tako da sodišče dolžniku (začasno) prepove razpolagati z njegovim premičnim, nepremičnim premoženjem, oz. z njegovimi pravicami - terjatvami. Z začasno odredbo tedaj upnik zavaruje uveljavitev denarne terjatve s tem, da pri dolžniku oz. dolžnikovemu dolžniku "ohrani" predmete izvršbe (prim. 32. čl. ZIZ), česar pa z uveljavljano začasno odredbo ne zasleduje.