Kupec blaga se zahtevku na plačilo dobavljenega blaga ne more uspešno upreti s trditvijo, da je hotel kasneje (po prevzemu blaga) del dobavljenega blaga vrniti prodajalcu. Zato je dolžan plačati kupnino.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Dolžnik je sicer navedel nekatera dejstva, ki bi utegnila pomeniti ugovorni razlog v smislu 8. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ (terjatev je plačal deloma s kompenzacijo, deloma z gotovino), vendar so navedene trditve premalo konkretizirane, saj dolžnik sploh ne pove, kolikšen del terjatve je bil poravnan s kompenzacijo in kolikšen s plačilom na roke, niti ne pove, kdaj so bila zatrjevana plačila izvedena. Poleg tega dolžnik za svoje trditve sploh ni predložil nobenih dokazov, zato dolžnikov ugovor ni utemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Ravnanje voznika z dolgoletnimi vozniškimi izkušnjami, ki je brez posebnega razloga (nasproti mu ni pripeljalo nobeno vozilo, cesto pa je dobro poznal, saj je po njej vozil dnevno) vozil preblizu desnemu robu cestišča, zaradi česar je zapeljal na neutrjeno bankino, ni skladno z ravnanjem skrbnega voznika in predstavlja hudo malomarnost.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM30063
KZ člen 169, 169/1, 169, 169/1. ZKP člen 383, 383/1, 383, 383/1.
razžalitev - kršitev kazenskega zakona
Ob preizkusu napadene sodbe po uradni dolžnosti - prvi odstavek 383. člena ZKP - je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon v obdolženčevo škodo, ko je določilo, da znašata dva dnevna zneska 3.000,00 SIT, namesto pravilno 3.500,00 SIT, kar je pritožbeno sodišče popravilo po uradni dolžnosti, kot to izhaja iz izreka te sodbe. Po izpodbijani sodbi bi namreč obdolženec v primeru, če se denarna kazen ne bi dala niti prisilno izterjati imel za prestajati več zapora.
Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da utemeljenost suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje ropa, še vedno obstoji tudi po opravljeni prepoznavi in drugih izvedenih dokazih. Tudi obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti še vedno obstoji, kar potrjujejo zlasti dosedanji kazenski postopki, v katerih je bil obdoležnec obsojen, pa tudi še trajajoči kazenski postopki zoper njega.
Med nujne operativne razloge štejejo tudi organizacijski ukrepi, ko delodajalec ukine del dejavnosti in opravila prenese na zunanje izvajalce, če takšen ukrep prispeva k njegovi učinkovitosti, zato delavec iz teh razlogov ne more uspešno izpodbijati razvrstitve med trajno presežne delavce.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368. Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62, 62/2.
plača - razlika plače - izhodiščna plača
Delavec je upravičen do razlike v plači med dejansko prejeto in osnovno plačo v višini izhodiščne plače po panožni kolektivni pogodbi, če kljub obstoju vsebinskih razlogov, delodajalec o znižanju ni odločil po postopku iz 2. odst. 62. člena Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije. Delodajalec se ne more uspešno sklicevati na sprejem takšne odločitve na organih druge pravne osebe, čeprav je ta njen večinski lastnik.
disciplinski postopek - aktivna legitimacija delavca za izpodbijanje odločitve delodajalca o odškodninski odgovornosti delavca - kvalifikatorni element
Niso podani pogoji za sodno varstvo glede izpodbijanja disciplinske odločbe v delu, ki se nanaša na ugotovljeno višino materialne škode in obveznost, da jo je tožnica dolžna povrniti. Ugotovitev materialne škode lahko predstavlja zgolj kvalifikatorni element za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Delodajalec ima v skladu z 72. členom ZTPDR pristojnost za ugotovitev okoliščin, v katerih je škoda nastala, njeno višino in povzročitelja, in če delavec v roku treh mesecev te ne povrne, začne postopek za povrnitev škode pri sodišču.
Pri oceni, ali pomeni disciplinska kršitev kaznivo dejanje, zadošča že ugotovitev delodajalca, da vsebuje kršitev znake kaznivega dejanja. Za obstoj hujše kršitve delovnih obveznosti ni potrebno, da bi bilo o kaznivem dejanju odločeno s pravnomočno sodbo v kazenskem postopku.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine trdi, da je terjatev zastarala, iz priloženih listin v spisu pa je razvidno, da zastaralni rok še ni potekel, lahko pritožbeno sodišče samo odloči, da je tak ugovor neutemeljen.
102.a člen ZDR sicer določa (predvsem v zvezi z dokončno odločbo o prenehanju delovnega razmerja), da odločba brez pravnega pouka ali z napačnim pravnim poukom ne more biti v škodo delavca, kar pa ne pomeni, da se delavec v takem primeru lahko obrne z zahtevo za varstvo svojih pravic na sodišče, ne da bi to varstvo najprej uveljavljal pri pristojnem organu v organizaciji. 2. odstavek 83. čl. ZTPDR namreč določa, da delavec ne more zahtevati varstva pravic pri pristojnem sodišču, če se za to varstvo ni prej obrnil na pristojni organ v organizaciji, razen ko gre za pravico do denarne terjatve. Sodišče tako tožbo zavrže, kar pa ne pomeni, da gre za odločitev v škodo delavca. Ta namreč tudi kasneje, v razumnem roku, prav zaradi izostanka pravnega pouka na prvostopnem sklepu delodajalca, lahko ugovarja zoper takšen sklep delodajalca pri pristojnem organu.
ZKP člen 394, 394/2, 506, 506/4, 394, 394/2, 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe - poseben pogoj
V položaju, ko je obsojenec svojo obveznost določeno kot posebni pogoj v pogojni obsodbi izpolnil, je bilo treba postopek za preklic pogojne obsodbe ustaviti, s smiselno uporabo določbe drugega odstavka 394. člena ZKP.
sprememba sredstev in predmetov izvršbe - novo izvršilno sredstvo - ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo - izvršba na premičnine
V kolikor pri opravljanju izvršbe, to je pri rubežu, ne bo mogoče najti dolžnikovih premičnih stvari, upnik pa ne bo podal ustreznih predlogov za nadaljevanje izvršbe v skladu z določili Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), izvršba pač ne bo uspešna, vendar hipotetična nemožnost oprave izvršbe ni ugovorni razlog, ki bi preprečeval dovolitev izvršbe z novim izvršilnim sredstvom v smislu 55. čl. ZIZ.
Priči J. O. in B. Š. pri dogovoru o ceni 552.000,00 SIT, glede na izpovedbo direktorja tožene stranke, nista bili prisotni (list. št. 18). Njuni izpovedbi v okviru celotnega dokaznega postopka sta tako le posreden dokaz, enako velja za dejstva, na katera se sklicuje pritožnik.
ZST člen 27, 27/1, 27, 27/1. ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 62, 62/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - napotitev na pravdo - odločba o odmeri sodne takse
Edina možna posledica dolžnikovega utemeljenega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je sodišče dovolilo izvršbo, in napotitev na pravdo. Tak sklep za dolžnika ne pomeni neugodne odločitve, saj v tej fazi postopka ugodnejše odločitve sploh ne bi mogel doseči. Dolžnikovo pritožbo v delu, s katerim napada opomin za plačilo sodne takse za ugovor, je treba smiselno šteti kot zahtevo za izdajo odločbe o odmeri sodne takse po 27. čl. Zakona o sodnih taksah.
Osnovno plačo delavca je mogoče pravno-veljavno spremeniti le s spremembo pogodbe o zaposlitvi, torej s soglasjem volj obeh strank ali na podlagi dokončnega sklepa delodajalca o določitvi spremenjene osnovne plače v zvezi z razporeditvijo na določeno delovno mesto in razvrstitvijo tožnikovega delovnega mesta v ustrezni tarifni in plačilni razred.
Delavcu zakonito preneha delovno razmerje po 5. tč. 1. odst. 100. člena ZDR zaradi 5-dnevnega neopravičenega izostanka z dela, če mu delodajalec ni odobril koriščenja rednega letnega dopusta, niti mu tega ni odobril za nazaj, delavec pa tudi drugače ni opravičil svoje odsotnosti z dela.
KZ člen 133, 133/1, 133/2, 133, 133/1, 133/2. ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 413, 413/1, 410, 410/1, 410/1-3, 413, 413/1.
obnova kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje je obsojenčevo zahtevo za obnovo kazenskega postopka zavrglo, ker je štelo, da je obsojenec s svojo vlogo umaknil predlog za obnovo kazenskega postopka. Tako razumevanje obsojenčeve vloge pa je po oceni pritožbenega sodišča bilo napačno.
Eden od pogojev za izdajo predhodne odredbe glede denarne terjatve je, da upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, to pa pomeni izkaz objektivne nevarnosti in ne subjektivne nevarnosti na strani dolžnika.
lastninska pravica - pravice solastnikov - služnost stanovanja
Solastnik, ki sicer po dogovoru med solastniki zaseda celotno solastno nepremičnino, kljub dogovoru o uživanju, ne more drugemu solastniku prepovedati vstopa vanjo. Takšno razmerje med solastniki je podobno pravnemu razmerju med upravičenci in solastniki (par. 521 ODZ), iz tega pa tudi sledi, da se lastniku (solastniku) ne sme oteževati potrebno nadziranje njemu solastne nepremičnine (par. 522 ODZ). Da lahko solastnik ta svoja upravičenja izvršuje, pa mu mora uživalec (drugi solastnik) omogočiti vstop v solastno nepremičnino, med drugim tudi z izročitvijo ključa solastne hiše.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti
Ravnanje obsojenca,ki je za delo zmožen in ki več kot leto dni po izreku sodbe oškodovanki ni nič plačal tudi po oceni sodišča druge stopnje podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti ne opravičuje.