ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora - RTV naročnina
Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal neobrazloženo, saj v ugovoru ni navedel nobenega dejstva, ki bi imel za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. V 1. odst. 15. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenije (1994) je namreč določeno, da naročnino plačuje uporabnik radijskega in TV sprejemnika. Obveznost plačila naročnine po tej določbi tako ni vezana na lastništvo TV sprejemnika.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13. ZOR člen 313, 313. ZIZ člen 15, 15.
ustavitev izvršbe - vračunavanje izpolnitve
Obresti in stroški se vračunajo pri odplačilu dolga tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica. Sklep prvostopnega sodišča nima razlogov o tem, ali je dolžnik poleg glavnice poravnal tudi stroške terjatve. Glede na navedbe upnice pa sklep o ustavitvi izvršbe tudi ni materialnopravno pravilen.
ZIP člen 251c, 251f, 251c, 251f. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4, 55, 55/1, 55/1-4.
zastavna pravica - sodna poravnava - prodaja nepremičnine dolžnika - ugovor - neutemeljen ugovor
Sporazum o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini dolžnika ima moč sodne poravnave, v izvršilnem postopku torej naravo izvršilnega naslova. Ker se v izvršilnem postopku izvršilni naslovi le prisilno izvršujejo, izvršilno sodišče ne more posegati v sam izvršilni naslov. Dolžnik zato lahko kot ugovorni razlog navajala le, da je sporazum razveljavljen, odpravljen ali spremenjen, to pa na način, kot se lahko razveljavi sodna poravnava, torej s sodbo, izdano po izvedenem pravdnem postopku.
ZPP (1977) člen 358, 358/3, 358, 358/3. ZD člen 162, 163, 162, 163.
sklep o dedovanju - nove trditve v pritožbi - obseg zapuščine
Zatrjevanje lastninske pravice na deležu nepremičnine, ki naj bi sicer spadala v zapuščino, predstavlja novo dejstvo. Druga dedinja nima pravnega interesa za pritožbo.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da avtorsko delo tožnika ni imelo napak, zaradi katerih bi lahko prišlo od znižanja plačila in nato tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo še neizplačanega dela avtorskega honorarja. Res je, kar pravi pritožba, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe ni argumentiralo, zakaj je zavrnilo predlog tožene stranke za postavitev izvedenca. To bi sodišče prve stopnje v skladu z določbo 300. člena ZPP moralo storiti. Vendar pa takšna kršitev s strani sodišče prve stopnje ni vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
Kadar je dokazano, da kljub formalnemu obstoju zakonske zveze med zakoncema ni bilo ekonomske skupnosti, premoženje, ki ga je v tem času sicer z delom pridobil eden od njiju, ni njuno skupno premoženje.
Stranka mora ob vložitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks priložiti vsa predpisana potrdila ali najkasneje v roku, kot ga določi sodišče v sklepu, s katerim stranko pozove na dopolnitev vloge.
ZTLR člen 79, 79. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
motenje posesti - nerazumljiv izrek sklepa - vzpostavitev v prejšnje stanje
Če sodišče v okviru dejanj zaradi vzpostavitve stanja pred motenjem posesti toženi stranki naloži ponovno izgradnjo škarpe, se v izreku odločbe ne more izogniti navedbi točnih mer oz. obsega in lege te škarpe. Če tega ne navede, izrek odločbe ni določen in razumljiv.
Upnika v pritožbi navajata, da sta dolžnika ponovno motila posest na način, kije podoben prejšnjemu in zato predlagata nadaljevanje izvršilnega postopka. Glede na odločbo prvega odstavka 229. člena ZIZ pa bi lahko upnika le predlagala, da sodišče na podlagi istega izvršilnega naslova izda nov sklep o izvršbi.
ZZZDR člen 132, 132/1, 132/4, 132, 132/1, 132/4. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 55, 55/1, 55/1-2.
sklep o izvršbi - ugovor - ugovorni razlogi - listina - obvestilo CSD o uskladitvi preživnine z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov
Izvršilni naslov je sodba, s katero je preživnina priznana po temelju in odmerjena po višini. Zaradi ohranitve realne vrednosti preživnine pa Vlada RS s sklepi le te usklajuje z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov (1. odst. 132. čl. ZZZDR). Preživninski upravičenec je upravičen do preživnine v tisti višini, ki je izračunana skladno z vsakokratnim sklepom vlade, ne glede na to, ali je bilo o spremembi višine izdano s strani pristojnega CSD o tem obvestilo po 4.odstavku 132.člena ZZZDR ali ne. Obvestilo ni pravni akt, ki bi za stranke ustvarjal, spreminjal ali ukinjal pravice. Je le sredstvo, ki omogoča lažje izvrševanje sodbe, korigirane z vladnim sklepom. Zato dejstvo, da v konkretnem primeru CSD Maribor obvestil o uskladitvi preživnine za upnico za sporno obdobje ni izdal neposredno po sprejetju sklepov Vlade RS, ampak po določenem času za nazaj eno obvestilo, s katerim je zajel vse uskladitve v tem obdobju, ne pomeni, da je izvršilni naslov za ta čas nepopoln ali da ga ni.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih
Ker sodišče ni upoštevalo, da je tožena stranka tožnikoma tekom postopka že izplačala določen denarni znesek na račun nepremoženjske škode in na račun pravdnih stroškov, pa tega ni upoštevalo pri svoji odločitvi in take ugotovitve tudi ni bilo v razlogih sodbe, je bilo treba sodbo razveljaviti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in ker sodba tudi ni imela razlogov o odločilnih dejstvih, tudi zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Dolžnik navaja, da je potrdilo o plačilu naročnine izgubil in da ga bo sodišču predložil. Dolžnik torej navaja dejstva, s katerim utemeljuje svoj ugovor, vendar pa ne predloži dokazov - potrdila o plačilu naročnine, zato je njegov ugovor neutemeljen.