ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi
Dolžnik ne more navajati ugovornih razlogov, ki jih lahko uveljavlja tretja oseba in kar sodišče obravnava kot ugovor tretjega. Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so našteti v določbi 55. člena ZIZ.
Sodišče dovoli izvršbo za zavarovanje še nezapadlih zneskov zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem letu. Pri tem se domneva, da je podana nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, kadar je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska ali če je bila taka izvršba predlagana.
Ker v obravnavanem primeru niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, ni namreč ne vzročne zveze med ravnanjem toženk (drugotoženka je organizirala smučarski športni dan) in nastalo škodno posledico (tožnica si je kot učiteljica med smučanjem poškodovala nogo), niti odgovornosti (ne objektivne, pa tudi krivdne) toženk, le-ti ne moreta odškodninsko odgovarjati.
Pravnim osebam se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Subjektu vpisa v sodni register se vroča na naslovu, navedenem v registru. Če subjektu vpisa v sodni register ni mogoča vročitev sodnega pisanja na naslovu, ki je naveden v registru, in gre za vročitev po sodnem kurirju, se vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, na vratih oziroma v poštnem nabiralniku na naslovu pravne osebe, ki je vpisan v register, pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in opozorilo, da mora v 15 dneh pisanje dvigniti, sicer se bo štelo, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo na vratih oziroma v poštnem nabiralniku puščeno obvestilo. Če naslovnik tudi v 15 dneh, od kar je vročevalec pustil predmetno obvestilo, pošiljke ne dvigne, se šteje vročitev za veljavno opravljeno z dnem, ko je bilo puščeno obvestilo.
Djestvo, da je tožnik imel že pred obravnavano poškodbo - deformacijo nosu, ukrivljen nos, je pomembno pri določanju višine odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti.
zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - predlog za izvršbo - nepremičnina - rubež - vabilo na narok
Dovoljena je zastavna pravica na stanovanju, ki ni vpisano v zemljiško knjigo kot etažna lastnina ali delež na stavbi. Upnik v predlogu navede podatke,ki so potrebni za identifikacijo: sodišče opravi rubež nepremičnine in na narok vabi upnika in dolžnika; zapisnik o rubežu mora biti razglašen na sodni deski in objavljen v Uradnem listu RS.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora - RTV naročnina
Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal neobrazloženo, saj v ugovoru ni navedel nobenega dejstva, ki bi imel za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. V 1. odst. 15. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenije (1994) je namreč določeno, da naročnino plačuje uporabnik radijskega in TV sprejemnika. Obveznost plačila naročnine po tej določbi tako ni vezana na lastništvo TV sprejemnika.
Prizadetost ekonomskega interesa posestnika ni pogoj za utemeljenost zahteve za sodno varstvo posesti. Sodišče se v motenjskih pravdah lahko ukvarja z vprašanjem, ali ima tožnik ekonomski interes za zahtevano posestno varstvo, to pa v okviru presoje, ali obravnavani zahtevek pomeni tako izvrševanje pravice do posestnega varstva, kot ustreza namenu, zaradi katerega je posest varovana, in morali. Ugotavljanje obstoja ekonomskega interesa v motenjskih pravdah ima torej lahko pomen le takrat, kadar bi se utegnilo izkazati, da je tožba šikanozna, da torej tožnik kot posestnik zlorablja svoje pravice, ki mu jih daje pravni red (npr. ko bi šlo le za neznatno spremembo obstoječega dejanskega stanja). Ekonomski interes tožnika za posestno varstvo je torej treba presojati z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje oziroma z vidika preprečitve zlorabe pravic.
povrnitev negmotne škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost republike - višina odškodnine za negmotno škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Za poškodbo vojaka v vojnih razmerah v popolni bojni pripravljenosti ob premiku s položaja na položaj država odgovarja objektivno.
ZIP člen 251c, 251f, 251c, 251f. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4, 55, 55/1, 55/1-4.
zastavna pravica - sodna poravnava - prodaja nepremičnine dolžnika - ugovor - neutemeljen ugovor
Sporazum o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini dolžnika ima moč sodne poravnave, v izvršilnem postopku torej naravo izvršilnega naslova. Ker se v izvršilnem postopku izvršilni naslovi le prisilno izvršujejo, izvršilno sodišče ne more posegati v sam izvršilni naslov. Dolžnik zato lahko kot ugovorni razlog navajala le, da je sporazum razveljavljen, odpravljen ali spremenjen, to pa na način, kot se lahko razveljavi sodna poravnava, torej s sodbo, izdano po izvedenem pravdnem postopku.
Kljub temu, da obtoženec doslej še ni bil obsojen ter sicer živi normalno družinsko življenje in ima otroka, za katerega je dolžan skrbeti, je sodišče prve stopnje v premajhni meri upoštevalo, da je obtoženec grobo izkoristil svoje poznanstvo z oškodovanko, ko ji je bolni ponudil prevoz domov, pa jo nato posilil, pri čemer je istočasno tudi prezrlo, da je obtoženčevo ravnanje oškodovanki pustilo hude posledice, izkazane z njenim neuspehom v šoli, težavah v spolnem življenju, zapiranju vase in izogibanju stika z ljudmi iz obtoženčevega okolja. Zato je ugodilo pritožbi državne tožilke ter izrečeno kazen enega leta zapora zvišalo na dve leti in šest mesecev zapora.