Pravična denarna odškodnina za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi ugriza psa, v obliki telesnih bolečin in neugodnosti, strahu, duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (zaradi trajnega strahu pred psi). Odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti se prizna šele, ko se obstoj škode ugotovi na podlagi objektivnih in ne le na podlagi subjektivnih dejstev. Prva so v tem, ali in v kolikšni meri spremenjena zunanjost po obsegu in opaznosti vzbuja v okolju gnus, pomilovanje ali povečano pozornost.
V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Dolžnik navaja, da je potrdilo o plačilu naročnine izgubil in da ga bo sodišču predložil. Dolžnik torej navaja dejstva, s katerim utemeljuje svoj ugovor, vendar pa ne predloži dokazov - potrdila o plačilu naročnine, zato je njegov ugovor neutemeljen.
Za ugotavljanje pogodbene odškodninske odgovornosti tožene stranke je potrebno najprej ugotoviti, ali je bila sploh sklenjena pogodba in kakšna je njena vsebina in o tem v sodbi navesti razloge.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ko dolžnik v celoti ugovarja izterjavi plačila obveznosti na podlagi verodostojne listine, sodišče ne glede na ugovorne razloge razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
ZPP (1977) člen 188, 288/2, 354, 354/2, 187, 187/2. ZLNDL člen 3, 3/2, 7.
pravni interes za tožbo - ugotovitvena tožba - zavrženje tožbe
Tožeča stranka nima pravnega interesa za tožbo zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe, ker svoje interese lahko zavaruje z dajatveno tožbo. Pravni interes je procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.
ZPP člen 332, 332/1, 332/1-4, 332/4, 332, 332/1, 332/1-4, 332/4.
denarni zahtevek
Če sodišče prve stopnje za sodbo zaradi izostanka ugodilo pretiranemu denarnemu zahtevku, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 6. točke 2. odst. 354. čl. ZPP.
ZPP (1977) člen 98, 98/1, 98/2, 98/3, 98, 98/1, 98/2, 98/3. ZPP člen 109, 109/1, 109/4, 109, 109/1, 109/4.
pooblastilo
Če kdo vloži tožbo kot pooblaščenec drugega, ne izkaže pa tožnikovega pooblastila (prvi odstavek 98. člena ZPP), ga sodišče pozove, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže tožnikovo odobritev (drugi odstavek 98. člena ZPP). Če vlagatelj tožbe tega ne stori, sodišče tožbo zavrže po četrtem odstavku 109. člena ZPP.
Pavšalni dokazni predlog, da naj sodišče zasliši priče, brez navedbe imen prič, ne zadošča.
Glavna obravnava se opravi tudi, če pravilno vabljena stranka ne pride na narok zaradi nujne zadržanosti, ki je stranke ne konkretizira niti ne predloži dokaza zanjo, saj je po določilu 10. čl. ZPP/77 treba postopek opraviti brez zavlačevanja.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Ugovorna navedba, da je dolžnik v stečaju ne drži, saj takšen podatek ne izhaja iz sodnega registra. Prav tako je po podatkih sodnega registra vložnica ugovora še vedno zakonita zastopnica dolžnika.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je utemeljen, če ga dolžnik utemelji s konkretnimi dejstvi, s katerimi izpodbija verodostojno listino, ki jo je kot dokazno sredstvo priložil upnik predlogu za izvršbo, in če za trditve dolžnik ponudi dokaze.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - izterjava stroškov stečajnega postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izvršbo je povsem v skladu s 1. odst. 111. člena ZPPSL, saj ni izkazano, da bi upnik za izterjavo stroškov stečajnega postopka že pridobil izvršilni naslov: predlagal je namreč izvršbo na podlagi verodostojne listine.
Pravni standard iz 158. člena ZPP, ki zahteva od tožeče stranke "takojšen umik" tožbe, če se želi razbremeniti obveznosti povrnitve stroškov postopka nasprotni stranki, je potrebno razlagati glede na namen določbe in ne gramatikalno. Namen določbe pa je v tem, da po izpolnitvi zahtevka tožeča stranka ne bi nadaljevala s postopkom in s tem povzročala nepotrebne dodatne stroške.