goljufija - škoda - zakonski znak kaznivega dejanja
Pridobitev premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije. Za njegov obstoj zadošča že storilčev namen, da si pridobi takšno korist. Pač pa mora zaradi njegovega goljufivega ravnanja tudi osebi nastati škoda. S tem je kaznivo dejanje goljufije tudi dokončano.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - priporni razlog - begosumnost
Obdolženec je preiskovalni sodnici obljubil, da ne bo spreminjal svojega bivališča, navedel naslov kamor naj bi prejemal vabila in tudi obljubil, da se bo vabilom sodišča odzival, toda kasneje mu na navedeni naslov ni bilo mogoče vročiti nobenih sodnih pošiljk.
Nasprotno, iz podatkov spisa izhaja, da je odšel v drugo državo.
Takšno ravnanje obtoženca pa pomeni, da je že pobegnil in da se poskuša izogniti kazenskemu postopku, zato je odreditev pripora po 1. točki I. odstavka 201. člena ZKP pravilna in zakonita.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 373, 373-4, 354, 354/2, 373, 373-4. ZDR člen 68, 68. ZZT člen 25, 25. ZTPDR člen 49, 50, 49, 50.
delovno razmerje - pravica do nadomestila plače
Tudi če sodišče prizna delavcu delovno razmerje, tožnik - delavec ni upravičen do nadomestila plače za čas, ko je bil neopravičeno odsoten z dela, zaradi razlogov na njegovi strani (mobilizacija v vojaške enote tuje države).
Za upoštevanje devizne klavzule za terjatve iz naslova plač oz. osebnih dohodkov iz leta 1985 ne glede na potek časa in trajanje sodnega spora ni nikakršne pravne podlage, saj je bil delavec v letu 1985, kot tudi danes, upravičen do plače v domači valuti. V skladu z določbo 394. člena ZOR mora dolžnik plačati tisto število denarnih enot, na katero se glasi obveznost, razen če zakon določa kaj drugega, zato je delavec upravičen le do poračuna plač v valuti, v kateri je v letu 1985 prejemal plačo, tj. v jug. dinarjih oz. do ustrezne tolarske protivrednosti dinarskih zneskov, z zamudnimi obrestmi od dneva zamude, ne pa do tolarske protivrednosti dolgovanega zneska, preračunanega v DEM (na dan zapadlosti).
Zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka po 3. odst. 67. člena ZTPDR začne teči, ko je za kršitev delovne obveznosti zvedel prvi od tistih, ki so pristojni za vložitev zahtevka za začetek disciplinskega postopka (1. odst. 61. člena ZTPDR). Sorodstveno razmerje med osebo, ki je pristojna vložiti zahtevo za začetek disciplinskega postopka in delavcem, ki naj bi storil kršitev delovne obveznosti, ne vpliva na drugačen začetek štetja roka za zastaranje vodenja disciplinskega postopka.
Prvi dan subjektivnega zastaralnega roka je dan, ko se je zvedelo za kršitev in storilca, rok 6 mesecev pa se izteče tistega dne, ki se po številki ujema z dnem, ko je rok začel teči, ne glede na to, če je ta dan sobota ali nedelja, ko se pri toženi stranki (delodajalcu) ne dela.
izdaja začasne odredbe - parlamentarna komisija državnega zbora - nepristojnost sodišča
Delovno in socialno sodišče nima pristojnosti odločati o prepovedi iznašanja in javnega objavljanja podatkov parlamentarni komisiji državnega zbora oz. njenim poimenskim članom.
Delodajalec je dolžan povrniti delavcu nastale stroške, ker je bil zaradi ravnanja delodajalca prisiljen vložiti predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je delavec zahteval zadržanje izvršitve nedokončne ustno posredovane odločbe delodajalca o tem, da se prepove nadaljnJe delo na delovnem mestu monter. Čeprav je delodajalec izdal sklep o ugovoru še pred narokom za izdajo začasne odredbe, tožnik pa je predlog takoj za tem umaknil, so bili stroški potrebni.
Vozni list dokazuje obstoj in vsebino prevozne pogodbe, dokler ni nasprotno dokazano. Tožeča stranka ni zatrjevala, da podatki v voznem listu ne ustrezajo dejanskemu stanju oziroma da so nepravilni.
Drugačen dogovor, kot je izhajal iz voznega lista, pa z drugimi predloženimi listinami ni bil dokazan.
Sodišče ustavi izvršbo, če nobena stranka v predpisanem roku ne predlaga druge dražbe ali neposredne prodaje. Glede na določila 4. odst. 94. čl. ZIZ je torej potrebno predlagati novo dražbo (ali neposredno prodajo) v roku tridesetih dni vselej, če prva dražba ni bila uspešna.
Glede na 302. čl. ZIZ se navedeni zakon uporablja od 15.10.1998. Določbe 300. čl. ZIZ se nanašajo na osebe, ki opravljajo izvršbo (izvršitelji) in ne na dejanja, ki jih te ali katere druge osebe opravljajo v izvršbi.
ZOR člen 10, 12, 13, 15, 52, 53, 56, 103, 141, 10, 12, 13, 15, 52, 53, 56, 103, 141.
ničnost pogodbe - dopustnost pravne podlage - temeljna načela ZOR
Dogovori o obrestni meri v višini ..... 6,5% mesečno v posojilnih pogodbah glede na dejanske pomene in ekonomske okoliščine, niso bili v nasprotju z moralo in tudi ne s temeljnimi načeli ZOR.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika
Dolžnikovo zatrjevanje o sprotnem poravnavanju obveznosti do upnika je povsem pavšalno in ni podprto z nikakršnimi dokazi. Nejasnih ugovornih navedb o nekakšnih sporih z investitorji dolžnik prav tako sploh ne obrazloži, kdo naj bi bili ti investitorji in kakšno zvezo naj bi imeli zatrjevani spori z upnikovo terjatvijo, izkazano z izvršilnim naslovom - pravnomočnim plačilnim nalogom. Dolžnik ni navedel nobenega utemeljenega razloga, s katerim bi izpodbijal upnikov izvršilni predlog.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik zanika nastanek pravnih razmerij, iz katerih naj bi nastale upnikove terjatve, je obrazložen in utemeljen, saj mora nastanek teh razmerij dokazati upnik.
Sodišče prve stopnje je pravilo ugotovilo dejansko stanje in utemeljeno ocenilo izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke kot strokovno neoporečno.
ZIZ člen 9, 9/1, 9/3, 9, 9/1, 9/3. ZPP člen 111, 111/2, 111, 111/2.
pritožba zoper sklep - prepozna pritožba - pritožbeni rok
Ker so manjkale procesne predpostavke dopustnosti pravnega sredstva (pritožba namreč ni bila vložena pravočasno), pritožbeno sodišče ni preizkušalo pravilnosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.
V sklepu o utesnitvi izvršbe mora biti razvidno, kako je sodišče vračunavalo delna plačila, pri čemer mora biti vračunavanje stroškov, obresti in glavnice opravljeno po 313. členu ZOR.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik navaja, da je glavnico poravnal in obresti ne priznava, ni pa priložil nobenih dokazov o tem, je neobrazložen.
Zato, da je mogoče v pravdi izdati začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, morajo biti izpolnjeni pogoji po 1. in 2. odst. 272. člena ZIZ, poleg tega pa mora obstajati povezava med zavarovanjem, ki ga uveljavlja tožeča stranka, s predlagano začasno odredbo in tožbenim zahtevkom.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM30042
KZ člen 213, 213/1, 213/3, 213, 213/1, 213/3.
rop - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kazenski zakon je kršen le tedaj, ko sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje kazenski zakon napačno uporabi ali pa ga sploh ne uporabi. Kršitev kazenskega zakona torej vselej predpostavlja, da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno.