sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - negativno dejstvo
Ugovor, da upnikova terjatev sploh ni nastala, pomeni negativno dejstvo, ki ga dolžnik po sami naravi stvari niti ne more dokazovati, pač pa lahko (in mora) upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstaja, zato je dolžnik s takšnimi navedbami obrazložil svoj ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZPP (1977) člen 9, 10, 188, 278, 354, 354/2, 368, 9, 10, 188, 278, 354, 354/2, 368. ZOR člen 324, 324/2, 324, 324/2.
denarna terjatev iz delovnega razmerja - zamuda pri izpolnitvi - objektivna kumulacija zahtevkov
Objektivna kumulacija zahtevkov po 188. člen ZPP ni dolžnost, pač pa pravica stranke, zato tožniku, ki je zoper isto stranko vložil več tožb z različnimi zahtevki iz delovnega razmerja, ni mogoče očitati zlorabe pravice iz 10. člena ZPP. Za denarne terjatve iz delovnega razmerja ni potreben opomin, saj so za izplačilo plač in drugih prejemkov določeni roki, zato sodišče s priznanjem zakonitih zamudnih obresti od dospelosti mesečne plače dalje, brez predhodnega opomina, ni kršilo 2. odst. 324. člena ZOR.
Pritožba zgolj ponavlja zagovor obdolženca, katerega je za nesprejemljivega pravilno ocenilo že sodišče prve stopnje in je v napadeni sodbi navedlo številne tehtne razloge, zakaj mu ni mogoče verjeti.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik zanika nastanek pravnih razmerij, iz katerih naj bi nastale upnikove terjatve, je obrazložen in utemeljen, saj mora nastanek teh razmerij dokazati upnik.
Upnik v pritožbi priznava tako dejstvo, da je bila dražba neuspešna, kot tudi, da v tridesetdnevnem roku iz 4.odst. 94. čl. ZIZ ni predlagal niti nove dražbe niti novih izvršilnih sredstev, zato so izpolnjeni vsi pogoji za ustavitev izvršbe po 1. odst. 95. čl. ZIZ.
Zatrjevana asignacijska pogodba, v kolikor je bila resnično veljavno sklenjena, je obligacijski pravni posel, ki ustvarja pravice in obveznosti za pogodbene stranke, vendar nima nikakršnega vpliva na opravljanje izvršbe, kot zmotno zatrjuje upnik.
Zato, da je mogoče v pravdi izdati začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, morajo biti izpolnjeni pogoji po 1. in 2. odst. 272. člena ZIZ, poleg tega pa mora obstajati povezava med zavarovanjem, ki ga uveljavlja tožeča stranka, s predlagano začasno odredbo in tožbenim zahtevkom.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - ugovor po izteku roka
Povsem pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je dolžnikove ugovorne navedbe o neustreznosti izvršilnega naslova z izpodbijanim sklepom zavrnilo kot neutemeljene v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Dolžnikove pritožbene navedbe v zvezi z dogovorom o plačevanju ter o tem, da je terjatev že v celoti poplačana, bi ob pogojih iz 56. čl. ZIZ utegnile pomeniti ugovor po izteku roka. Ker tak ugovor rešuje sodišče prve stopnje, se sodišče druge stopnje ni spuščalo v zadevne navedbe.
stroški postopka - socialni spor - krivdno ravnanje
Tožeča stranka (ZPIZ) je dolžna povrniti tožeči stranki stroške sodnega postopka le v primeru krivdnega ravnanja v skladu z določbo 3. odst. 36. čl. ZDSS, sicer vsaka stranka v socialnem sporu nosi svoje stroške postopka po določbi 1. odst. 36. čl. ZDSS. Mnenje IK II. stopnje, ki je sestavljeno v skladu z nivojem povprečnega lečečega specialista, ne predstavlja krivdnega ravnanja po 3. odst.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik smiselno priznava obstoj in višino upnikove terjatve, ko navaja, da "iz vsebinskega vidika ne osporava" svojega dolga.
Zatrjevano težko finančno stanje in nezmožnost sprotnega poravnavanja obveznosti ni ugovorni razlog. Predlagana konverzija terjatev je stvar dogovora med strankama, ki ga dolžnik ne more izsiliti sodnim potem.
ZOR člen 10, 12, 13, 15, 52, 53, 56, 103, 141, 10, 12, 13, 15, 52, 53, 56, 103, 141.
ničnost pogodbe - dopustnost pravne podlage - temeljna načela ZOR
Dogovori o obrestni meri v višini ..... 6,5% mesečno v posojilnih pogodbah glede na dejanske pomene in ekonomske okoliščine, niso bili v nasprotju z moralo in tudi ne s temeljnimi načeli ZOR.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, mora biti obrazložen v smislu določbe 2. odst. 53. člena ZIZ.Dolžnik je v ugovoru navedel, da je bil račun št. 3-97-12496 plačan po asignacijski pogodbi z dne 13.2.1996 in z dne 9.10.1996 ter v dokaz predložil asignacijsko pogodbo z dne 13.2.1996 ter izpisek iz konta z dne 28.3.1998. S tem je navedel dejstva, zaradi katerih nasprotuje izvršbi glede plačila zakonitih zamudnih obresti v znesku 110.468,70 SIT s pripadki, v dokaz svojih trditev pa je predložil tudi dokazila, kot to zahteva 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede preostalega zneska, to je glavnice v višini 25.991,97 SIT s pripadki po računu številka 5-97/10397, pa je dolžnikov ugovor povsem neobrazložen in zato neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ), saj v ugovoru dolžnik ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi utemeljil svoje oporekanje obstoju in višini tudi tej upnikovi terjatvi.
Vozni list dokazuje obstoj in vsebino prevozne pogodbe, dokler ni nasprotno dokazano. Tožeča stranka ni zatrjevala, da podatki v voznem listu ne ustrezajo dejanskemu stanju oziroma da so nepravilni.
Drugačen dogovor, kot je izhajal iz voznega lista, pa z drugimi predloženimi listinami ni bil dokazan.
Notranje razmerje med organizatorji prireditve nima vpliva na pogodbeno razmerje, ki ga je vzpostavil eden izmed prirediteljev s tretjo osebo s svojo naročilnico. V pogodbenem razmerju s tretjim je bil le tisti od soorganizatorjev, ki je sklenil (z naročilnico) pogodbo s tretjim. Zato mora ta plačati naročena dela.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - negativno dejstvo
Dolžnik je v ugovoru z dne 4.10.1999 glede upnikove terjatve navedel, da SiOL storitev ni uporabljal, zato le-teh ni dolžan plačati. S tem je navedel negativna dejstva. Takšnih dejstev pa dolžnik po naravi stvari ne more dokumentirati z dokazi v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Dejstvo, da je dolžnik uporabljal SiOL storitve, katerih plačilo v tem postopku uveljavlja upnik, mora dokazati upnik. Zato za obrazložitev ugovora zadostuje zgolj dolžnikova trditev, da SiOL storitev ni koristil.
Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja kot neutemeljeno.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika
Upnikova terjatev v tem postopku je izkazana z izvršilnim naslovom - pravnomočno sodbo - na katero je izvršilno sodišče vezano ne glede na morebitne nepravilnosti v postopku pri izdaji izvršilnega naslova, vse dokler dolžnik z izrednimi pravnimi sredstvi ne doseže razveljavitve izvršilnega naslova. Tosmernih trditev pa dolžnik sploh ni postavil (zatrjuje le, da je vložil revizijo), torej svojega ugovora ni obrazložil v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
nesporna dejstva - izdaja sodbe brez razpisa naroka
Sodišče lahko v gospodarskem sporu izda sodbo brez naroka samo, če dejstva med strankama niso sporna, torej ko ena stranka prizna dejstva, ki jih je navedla druga stranka.