sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delni ugovor
Podlago za razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je izvršbo dovolilo (2. odst. 62. člena ZIZ), je sodišče imelo le glede ugovarjanega dela, saj je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v neugovarjanem delu že postal pravnomočen.
Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni navedla nobenega dejstva in predlagala nobenega dokaza, zato v pravdi ni mogla uspeti. Ker v pritožbi ni niti skušala izkazati za verjetno, da tega brez svoje krivde ni mogla storiti, pritožbeno sodišče dejstev, navedenih prvič šele v pritožbi, ni upoštevalo.
Terjatev upnika na prepoved vnovčenja akceptnega naloga za znesek čiščenja gradbišča, to čiščenje pa je dolžnik zavedel v gradbeno knjigo, ni verjetno izkazana.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če je bil sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdan v času veljavnosti ZIP in je bil tudi ugovor vložen v času veljavnosti ZIP, je potrebno v vsakem primeru po ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, slednjega razveljaviti, ne glede na vsebino ugovora.
neupravičena proizvodnja in promet z mamili - omogočanje uživanja mamil - nadaljevano kaznivo dejanje
Sodišče prve stopnje je kršilo kazenski zakon v obdolženčevo škodo, ko je nekritično sledilo obtožbi in dejanji obdolženca pod točki 2 a in 2 b pravno opredelilo kot dve samostojni kaznivi dejanji, čeprav imata vse potrebne elemente za pravno opredelitev kot nadaljevano kaznivo dejanje omogočanja uživanja mamil po drugem v zvezi s prvim odstavkom 197. člena KZ. Kaznivi dejanji sta istovrstni, saj je obdolženec pod točko 2 a izreka omogočal uživanje mamil polnoletni pot točko 2 b pa mladoletni osebi, prav tako pa je podan enotni psihični odnos obdolženca pri omogočanju uživanja mamil.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem le-ta priznava obstoj upnikove terjatve, navaja pa, da je bil sklenjen z upnikom dogovor o obročnem plačilu, je treba obravnavati kot ugovor zoper del, v katerem je dovoljena izvršba.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika
Upnikova terjatev v tem postopku je izkazana z izvršilnim naslovom - pravnomočno sodbo - na katero je izvršilno sodišče vezano ne glede na morebitne nepravilnosti v postopku pri izdaji izvršilnega naslova, vse dokler dolžnik z izrednimi pravnimi sredstvi ne doseže razveljavitve izvršilnega naslova. Tosmernih trditev pa dolžnik sploh ni postavil (zatrjuje le, da je vložil revizijo), torej svojega ugovora ni obrazložil v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZPP (1977) člen 373, 373-4, 380, 380-3, 381, 373, 373-4, 380, 380-3, 381. ZDSS člen 19, 19. ZTPDR člen 72, 72. ZIZ člen 3, 167, 270, 271, 3, 167, 270, 271.
začasna odredba
Podani so pogoji za izdajo začasne odredbe, če tožeča stranka oz. upnik izkaže verjetnost terjatve in verjeten obstoj nevarnosti, da bo tožena stranka - delavka ravnala tako, da bo uveljavitev njene terjatve onemogočena oz. precej otežena. Ker je delavka trenutno brez zaposlitve in formalno brez premoženja, bi s prodajo delnic, na katere meri začasna odredba, pridobila kupnino, katere izterjava bi bila onemogočena oz. precej otežena.
ZPod člen 145, 145b, 145, 145b, 145, 145b. KZ člen 244, 244/1.
zloraba položaja - prenos poslovnega kapitala - oškodovanje družbenega premoženja
Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi okrožnega državnega tožilca zoper sodbo Okrožnega sodišča, s katero so bili obtoženci oproščeni obtožbe v smeri kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po členu 244/II in I ter kaznivega dejanja pomoči h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic po členu 244/II in I v zvezi s členom 27 KZ. Upravičeno namreč okrožni državni tožilec opozarja na to, da se določilo člena 145 b Zakona o podjetjih nanaša izključno le na primere podjetij v sestavljenih oblikah, kot je to razvidno iz naslova V a poglavja navedenega zakona "spremembo oblike organiziranja sestavljenih oblik". V danem primeru pa ni šlo za podjetje iz tako imenovanih sestavljenih oblik. Tako je nedvomno moč zaključiti, da pri brezplačnem prenosu poslovnega sklada s strani obravnavnih pravnih oseb ni šlo za prepojitev, razdelitev, spojitev podjetij in podobno. V konkretnem primeru je šlo za pravne osebe, ki statusno niso bile povezane. Pri tem ni prezreti odločbo Ustavnega sodišča z dne 13.7.1993, iz katere je razvidno, da je prenos družbenega kapitala med subjekti v družbeni lastnini dopusten, v kolikor je kavza v koncentraciji družbenega kapitala, pri čemer pa še nadaljuje, da je drugi pogoj kapitalska povezava znotraj sestavljenih organizacij, ki jih določa V a poglavje Zakona o podjetjih. Prav tako pa nadalje okrožni državni tožilec opravičeno opozarja, da so ves čas in tudi v času storitve obravnavanega dejanja veljala določena pravila poslovanja z družbenimi sredstvi, ter da razpolaganje z njimi ni smelo potekati v nasprotju z načeli poslovne vestnosti in poštenja dobrega gospodarja.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - negativno dejstvo
Ugovor, da upnikova terjatev sploh ni nastala, pomeni negativno dejstvo, ki ga dolžnik po sami naravi stvari niti ne more dokazovati, pač pa lahko (in mora) upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstaja, zato je dolžnik s takšnimi navedbami obrazložil svoj ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Upnik v pritožbi priznava tako dejstvo, da je bila dražba neuspešna, kot tudi, da v tridesetdnevnem roku iz 4.odst. 94. čl. ZIZ ni predlagal niti nove dražbe niti novih izvršilnih sredstev, zato so izpolnjeni vsi pogoji za ustavitev izvršbe po 1. odst. 95. čl. ZIZ.
Zatrjevana asignacijska pogodba, v kolikor je bila resnično veljavno sklenjena, je obligacijski pravni posel, ki ustvarja pravice in obveznosti za pogodbene stranke, vendar nima nikakršnega vpliva na opravljanje izvršbe, kot zmotno zatrjuje upnik.
ZIZ člen 30, 34, 34/3, 95, 95/1, 30, 34, 34/3, 95, 95/1. ZPP člen 224, 224/1, 224/3, 224, 224/1, 224/3.
opravljanje izvršbe - dražba - ustavitev izvršbe - sredstva izvršbe - sprememba sredstev in predmetov izvršbe - nova sredstva izvršbe - poročilo sodnega izvršitelja o opravi dražbe - javna listina
Izvršba se ne ustavi avtomatično, ko nastopijo pogoji iz 1.odst. 95. čl. ZIZ, temveč jo mora s konstitutivnim sklepom ustaviti sodišče.
Upnik lahko v vmesnem času med (neuspešno) drugo dražbo in izdajo sklepa o ustavitvi predlaga še nova izvršilna sredstva ali predmete in s tem prepreči ustavitev izvršbe.
Poročilo izvršitelja o opravi dražbe je javna listina, zato upnikove trditve o tem, da se dražba sploh ni opravila, niso izkazane.
ZIP člen 202, 202. ZIZ člen 34, 34/3, 141, 141/2, 34, 34/3, 141, 141/2.
opravljanje izvršbe - izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - sprememba sredstev in predmetov izvršbe - ustavitev izvršbe
ZIP ni vseboval določbe, kot jo ima sedaj veljavni ZIZ v 2. odst. 141. čl., ki določa, da če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni priliva sredstev, sodišče izvršbo ustavi. ZIP je v 202. čl. izrecno določal, da se v takšnih primerih izvršba ne ustavi, temveč mora banka neizvršljiv sklep obdržati v evidenci.
Glede na takšne določbe ZIP je mogoče 2. odst. 141. čl. ZIZ uporabiti samo za sklepe, ki so v evidenci bank eno leto od uveljavitve ZIZ, torej od 15.10.1998. V prehodnem obdobju je potrebno sklepe o izvršbi na sredstva na dolžnikovih računih, ki so postali pravnomočni še po določilih ZIP, obravnavati v smislu 202. čl. ZIP, saj bi sicer sodišče prekršilo upnikove procesne pravice.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM30043
KZ člen 217, 217/1.
goljufija - odločba o kazenski sankciji
Zagovornik obdolženca se pritožuje tudi zoper odločbo o kazenski sankciji, pri tem pa ne navede razlogov in tudi ne oblikuje končnega predloga. Zato je pritožbeno sodišče napadeno sodbo preizkusilo tudi v tem delu in ugotovilo, da ni utemeljenih razlogov za njeno spremembo v obdolženčevo korist.
Pravno relevantna škoda, kakršna se zahteva za odlog izvršbe, ne more biti direktno v izpolnitvi same obveznosti (na katero je v konkretnem primeru dolžnik mogel in moral računati že od izvršljivosti izvršilnega naslova), pač pa mora škoda nastati posebej oziroma se mora odraziti v nekih drugih dobrinah.
ZPP (1977) člen 9, 10, 188, 278, 354, 354/2, 368, 9, 10, 188, 278, 354, 354/2, 368. ZOR člen 324, 324/2, 324, 324/2.
denarna terjatev iz delovnega razmerja - zamuda pri izpolnitvi - objektivna kumulacija zahtevkov
Objektivna kumulacija zahtevkov po 188. člen ZPP ni dolžnost, pač pa pravica stranke, zato tožniku, ki je zoper isto stranko vložil več tožb z različnimi zahtevki iz delovnega razmerja, ni mogoče očitati zlorabe pravice iz 10. člena ZPP. Za denarne terjatve iz delovnega razmerja ni potreben opomin, saj so za izplačilo plač in drugih prejemkov določeni roki, zato sodišče s priznanjem zakonitih zamudnih obresti od dospelosti mesečne plače dalje, brez predhodnega opomina, ni kršilo 2. odst. 324. člena ZOR.
postopek pri izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
V konkretnem primeru je dolžnik sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to od njega zahteva 5. odst. 62. člena ZIZ zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ. Obrazloženemu ugovoru pa po določbi 2. odst. 62. člena ZIZ lahko sledi le razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - negativno dejstvo
Dolžnik je v ugovoru z dne 4.10.1999 glede upnikove terjatve navedel, da SiOL storitev ni uporabljal, zato le-teh ni dolžan plačati. S tem je navedel negativna dejstva. Takšnih dejstev pa dolžnik po naravi stvari ne more dokumentirati z dokazi v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Dejstvo, da je dolžnik uporabljal SiOL storitve, katerih plačilo v tem postopku uveljavlja upnik, mora dokazati upnik. Zato za obrazložitev ugovora zadostuje zgolj dolžnikova trditev, da SiOL storitev ni koristil.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delni umik predloga za izvršbo - neobrazložen ugovor
V teku izvršilnega postopka lahko upnik v celoti ali delno umakne izvršilni predlog. V kolikor je bil umik izvršilnega predloga vložen pred dolžnikovim ugovorom, izvršilno sodišče na podlagi 1. odst. 43. člena ZIZ ustavi izvršbo v obsegu upnikovega umika, utemeljenost dolžnikovega ugovora v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ pa nato presoja le v delu, v katerem izvršilni predlog ni bil umaknjen. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so zato točne upnikove pritožbene navedbe o napačni presoji dolžnikovega ugovora v smislu 2. odst. 53. člena v zvezi z upnikovo terjatvijo, za katero izvršilni postopek ni bil ustavljen. Ugovor zoper sklep o izvršbi mora biti namreč v skladu z 2. odst. 53. člena ZIZ obrazložen. V njem mora dolžnik navesti tista pravno pomembna dejstva, ki bi lahko, če bi se izkazala za resnična, pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi in predložiti dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje. V kolikor dolžnik navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen.