Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni navedla nobenega dejstva in predlagala nobenega dokaza, zato v pravdi ni mogla uspeti. Ker v pritožbi ni niti skušala izkazati za verjetno, da tega brez svoje krivde ni mogla storiti, pritožbeno sodišče dejstev, navedenih prvič šele v pritožbi, ni upoštevalo.
S tem, ko je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazne predloge za neposredno zaslišanje tajnega policijskega sodelavca, po oceni pritožbenega sodišča ni kršilo pravic obrambe v smislu drugega odstavka 371.člena ZKP, niti ni kršilo tretje alinee 29.člena Ustave RS, kot navajata pritožbi. Ravnalo je namreč po določbi drugega odstavka 329.člena ZKP, po kateri dokazovanje obsega vsa dejstva, za katera sodišče misli, da so pomembna za pravilno razsojo, pa tudi v skladu z določbo drugega odstavka 299.člena ZKP, po kateri lahko sodišče zavrne vse tiste dokaze, za katere oceni, da ne bi koristili razjasnitvi stvari.
Če tožeča stranka ne pride na narok za glavno obravnavo, svojo odsotnost pa opraviči šele po naroku, je to lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne pa pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (ker sodišče ni ugotovilo dejstev, ki bi jih tožeča stranka navedla, če bi na narok prišla), sodišče prve stopnje pa je ravnalo pravilno, ko je narok opravilo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - negativno dejstvo
Ugovor, da upnikova terjatev sploh ni nastala, pomeni negativno dejstvo, ki ga dolžnik po sami naravi stvari niti ne more dokazovati, pač pa lahko (in mora) upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstaja, zato je dolžnik s takšnimi navedbami obrazložil svoj ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
kreditna pogodba - odstop od pogodbe - sklenitev nove pogodbe
Tožena stranka ni dokazala svojih trditev, da sta pravdni stranki sklenili novo pogodbo s katero sta uredili način vračila nevrnjenih denarnih sredstev po razdrti kreditni pogodbi, saj ni predložila nove pisne pogodbe o tem.
Sodišče prve stopnje je v skladu s čl. 327 ZKP med izpovedbo oškodovanke utemeljeno odstranilo obtoženca iz sodne dvorane, nato mu je predočilo tudi njeno celotno izpoved, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, češ da naj bi bil nezakonito odstranjen iz sodne dvorane.
ZPP (1977) člen 82, 83, 83/1, 83/2, 138, 82, 83, 83/1, 83/2, 138. ZPP člen 353, 353.
zavrženje pritožbe - procesna sposobnost stranke - vročanje sodnih pisanj skrbniku za poseben primer
V primeru, da je bil tožniku v socialnem sporu določen skrbnik za poseben primer zaradi tožnikove procesne nesposobnosti, tožnik ne more samostojno opravljati dejanj v postopku. Pritožba zoper sodbo, ki jo je vložil tožnik, se zavrže.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika
Dolžnikovo zatrjevanje o sprotnem poravnavanju obveznosti do upnika je povsem pavšalno in ni podprto z nikakršnimi dokazi. Nejasnih ugovornih navedb o nekakšnih sporih z investitorji dolžnik prav tako sploh ne obrazloži, kdo naj bi bili ti investitorji in kakšno zvezo naj bi imeli zatrjevani spori z upnikovo terjatvijo, izkazano z izvršilnim naslovom - pravnomočnim plačilnim nalogom. Dolžnik ni navedel nobenega utemeljenega razloga, s katerim bi izpodbijal upnikov izvršilni predlog.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delni ugovor
Podlago za razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je izvršbo dovolilo (2. odst. 62. člena ZIZ), je sodišče imelo le glede ugovarjanega dela, saj je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v neugovarjanem delu že postal pravnomočen.
Predlog upnika za izdajo začasne odredbe z izročitvijo sporne stvari v hrambo in tožbeni zahtevek na izročitev te stvari upniku nista identična, in je zato možno izdati začasno odredbo z izročitvijo sporne stvari v hrambo.
ZOR člen 10, 12, 13, 15, 52, 53, 56, 103, 141, 10, 12, 13, 15, 52, 53, 56, 103, 141.
ničnost pogodbe - dopustnost pravne podlage - temeljna načela ZOR
Dogovori o obrestni meri v višini ..... 6,5% mesečno v posojilnih pogodbah glede na dejanske pomene in ekonomske okoliščine, niso bili v nasprotju z moralo in tudi ne s temeljnimi načeli ZOR.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika
Upnikova terjatev v tem postopku je izkazana z izvršilnim naslovom - pravnomočno sodbo - na katero je izvršilno sodišče vezano ne glede na morebitne nepravilnosti v postopku pri izdaji izvršilnega naslova, vse dokler dolžnik z izrednimi pravnimi sredstvi ne doseže razveljavitve izvršilnega naslova. Tosmernih trditev pa dolžnik sploh ni postavil (zatrjuje le, da je vložil revizijo), torej svojega ugovora ni obrazložil v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik zanika nastanek pravnih razmerij, iz katerih naj bi nastale upnikove terjatve, je obrazložen in utemeljen, saj mora nastanek teh razmerij dokazati upnik.
Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja kot neutemeljeno.
Upnik v pritožbi priznava tako dejstvo, da je bila dražba neuspešna, kot tudi, da v tridesetdnevnem roku iz 4.odst. 94. čl. ZIZ ni predlagal niti nove dražbe niti novih izvršilnih sredstev, zato so izpolnjeni vsi pogoji za ustavitev izvršbe po 1. odst. 95. čl. ZIZ.
Zatrjevana asignacijska pogodba, v kolikor je bila resnično veljavno sklenjena, je obligacijski pravni posel, ki ustvarja pravice in obveznosti za pogodbene stranke, vendar nima nikakršnega vpliva na opravljanje izvršbe, kot zmotno zatrjuje upnik.
stroški postopka - socialni spor - krivdno ravnanje
Tožeča stranka (ZPIZ) je dolžna povrniti tožeči stranki stroške sodnega postopka le v primeru krivdnega ravnanja v skladu z določbo 3. odst. 36. čl. ZDSS, sicer vsaka stranka v socialnem sporu nosi svoje stroške postopka po določbi 1. odst. 36. čl. ZDSS. Mnenje IK II. stopnje, ki je sestavljeno v skladu z nivojem povprečnega lečečega specialista, ne predstavlja krivdnega ravnanja po 3. odst.
Zato, da je mogoče v pravdi izdati začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, morajo biti izpolnjeni pogoji po 1. in 2. odst. 272. člena ZIZ, poleg tega pa mora obstajati povezava med zavarovanjem, ki ga uveljavlja tožeča stranka, s predlagano začasno odredbo in tožbenim zahtevkom.
Za obveznost, ki je nastala v tuji valuti zaradi zamude pri njenem plačilu domačemu upniku, bi smela tožnica terjati le tolarsko protivrednost zamudnih obresti, kot so jih plačevale banke za vezane devizne vloge na vpogled v švedskih kronah, ne pa za čas zamude zaračunati zamudne obresti po bistveno višjih stopnjah, kot so bile določene za zakonite zamudne obresti.