Predlog upnika za izdajo začasne odredbe z izročitvijo sporne stvari v hrambo in tožbeni zahtevek na izročitev te stvari upniku nista identična, in je zato možno izdati začasno odredbo z izročitvijo sporne stvari v hrambo.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če je bil sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdan v času veljavnosti ZIP in je bil tudi ugovor vložen v času veljavnosti ZIP, je potrebno v vsakem primeru po ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, slednjega razveljaviti, ne glede na vsebino ugovora.
Terjatev upnika na prepoved vnovčenja akceptnega naloga za znesek čiščenja gradbišča, to čiščenje pa je dolžnik zavedel v gradbeno knjigo, ni verjetno izkazana.
Za spor, v katerem se izpodbija dolžnikovo pravno dejanje izven stečaja in vrednost spora ne presega 2.000.000,00 SIT, je stvarno pristojno okrajno in ne okrožno sodišče.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik smiselno priznava obstoj in višino upnikove terjatve, ko navaja, da "iz vsebinskega vidika ne osporava" svojega dolga.
Zatrjevano težko finančno stanje in nezmožnost sprotnega poravnavanja obveznosti ni ugovorni razlog. Predlagana konverzija terjatev je stvar dogovora med strankama, ki ga dolžnik ne more izsiliti sodnim potem.
Če tožeča stranka ne pride na narok za glavno obravnavo, svojo odsotnost pa opraviči šele po naroku, je to lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne pa pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (ker sodišče ni ugotovilo dejstev, ki bi jih tožeča stranka navedla, če bi na narok prišla), sodišče prve stopnje pa je ravnalo pravilno, ko je narok opravilo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - negativno dejstvo
Ugovor, da upnikova terjatev sploh ni nastala, pomeni negativno dejstvo, ki ga dolžnik po sami naravi stvari niti ne more dokazovati, pač pa lahko (in mora) upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstaja, zato je dolžnik s takšnimi navedbami obrazložil svoj ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
pripor - ukrep za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi
Ne gre za očitno izmikanje prihodu na glavno obravnavo, če obdolženec, kateri je vabilo zanjo prejel, nanjo ne pride iz razloga, ker je bil istočasno obveščen, da se bo ta opravila v njegovi nenavzočnosti, če se je ne bo udeležil.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, mora biti obrazložen v smislu določbe 2. odst. 53. člena ZIZ.Dolžnik je v ugovoru navedel, da je bil račun št. 3-97-12496 plačan po asignacijski pogodbi z dne 13.2.1996 in z dne 9.10.1996 ter v dokaz predložil asignacijsko pogodbo z dne 13.2.1996 ter izpisek iz konta z dne 28.3.1998. S tem je navedel dejstva, zaradi katerih nasprotuje izvršbi glede plačila zakonitih zamudnih obresti v znesku 110.468,70 SIT s pripadki, v dokaz svojih trditev pa je predložil tudi dokazila, kot to zahteva 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede preostalega zneska, to je glavnice v višini 25.991,97 SIT s pripadki po računu številka 5-97/10397, pa je dolžnikov ugovor povsem neobrazložen in zato neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ), saj v ugovoru dolžnik ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi utemeljil svoje oporekanje obstoju in višini tudi tej upnikovi terjatvi.
postopek pri izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
V konkretnem primeru je dolžnik sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to od njega zahteva 5. odst. 62. člena ZIZ zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ. Obrazloženemu ugovoru pa po določbi 2. odst. 62. člena ZIZ lahko sledi le razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - subjektivna sprememba tožbe
Družbenik d.o.o., katera je prenehala po skrajšanem postopku, ki je podal izjavo o prevzemu obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, je njen pravni naslednik, zaradi česar se spremembi tožbe v tem smislu ne more upirati.
stroški postopka - socialni spor - krivdno ravnanje
Tožeča stranka (ZPIZ) je dolžna povrniti tožeči stranki stroške sodnega postopka le v primeru krivdnega ravnanja v skladu z določbo 3. odst. 36. čl. ZDSS, sicer vsaka stranka v socialnem sporu nosi svoje stroške postopka po določbi 1. odst. 36. čl. ZDSS. Mnenje IK II. stopnje, ki je sestavljeno v skladu z nivojem povprečnega lečečega specialista, ne predstavlja krivdnega ravnanja po 3. odst.
Notranje razmerje med organizatorji prireditve nima vpliva na pogodbeno razmerje, ki ga je vzpostavil eden izmed prirediteljev s tretjo osebo s svojo naročilnico. V pogodbenem razmerju s tretjim je bil le tisti od soorganizatorjev, ki je sklenil (z naročilnico) pogodbo s tretjim. Zato mora ta plačati naročena dela.
nesporna dejstva - izdaja sodbe brez razpisa naroka
Sodišče lahko v gospodarskem sporu izda sodbo brez naroka samo, če dejstva med strankama niso sporna, torej ko ena stranka prizna dejstva, ki jih je navedla druga stranka.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik navaja, da je glavnico poravnal in obresti ne priznava, ni pa priložil nobenih dokazov o tem, je neobrazložen.
Upnik v pritožbi priznava tako dejstvo, da je bila dražba neuspešna, kot tudi, da v tridesetdnevnem roku iz 4.odst. 94. čl. ZIZ ni predlagal niti nove dražbe niti novih izvršilnih sredstev, zato so izpolnjeni vsi pogoji za ustavitev izvršbe po 1. odst. 95. čl. ZIZ.
Zatrjevana asignacijska pogodba, v kolikor je bila resnično veljavno sklenjena, je obligacijski pravni posel, ki ustvarja pravice in obveznosti za pogodbene stranke, vendar nima nikakršnega vpliva na opravljanje izvršbe, kot zmotno zatrjuje upnik.
ZIZ člen 30, 34, 34/3, 95, 95/1, 30, 34, 34/3, 95, 95/1. ZPP člen 224, 224/1, 224/3, 224, 224/1, 224/3.
opravljanje izvršbe - dražba - ustavitev izvršbe - sredstva izvršbe - sprememba sredstev in predmetov izvršbe - nova sredstva izvršbe - poročilo sodnega izvršitelja o opravi dražbe - javna listina
Izvršba se ne ustavi avtomatično, ko nastopijo pogoji iz 1.odst. 95. čl. ZIZ, temveč jo mora s konstitutivnim sklepom ustaviti sodišče.
Upnik lahko v vmesnem času med (neuspešno) drugo dražbo in izdajo sklepa o ustavitvi predlaga še nova izvršilna sredstva ali predmete in s tem prepreči ustavitev izvršbe.
Poročilo izvršitelja o opravi dražbe je javna listina, zato upnikove trditve o tem, da se dražba sploh ni opravila, niso izkazane.
V sklepu o utesnitvi izvršbe mora biti razvidno, kako je sodišče vračunavalo delna plačila, pri čemer mora biti vračunavanje stroškov, obresti in glavnice opravljeno po 313. členu ZOR.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - negativno dejstvo
Dolžnik je v ugovoru z dne 4.10.1999 glede upnikove terjatve navedel, da SiOL storitev ni uporabljal, zato le-teh ni dolžan plačati. S tem je navedel negativna dejstva. Takšnih dejstev pa dolžnik po naravi stvari ne more dokumentirati z dokazi v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Dejstvo, da je dolžnik uporabljal SiOL storitve, katerih plačilo v tem postopku uveljavlja upnik, mora dokazati upnik. Zato za obrazložitev ugovora zadostuje zgolj dolžnikova trditev, da SiOL storitev ni koristil.