S tem, ko je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazne predloge za neposredno zaslišanje tajnega policijskega sodelavca, po oceni pritožbenega sodišča ni kršilo pravic obrambe v smislu drugega odstavka 371.člena ZKP, niti ni kršilo tretje alinee 29.člena Ustave RS, kot navajata pritožbi. Ravnalo je namreč po določbi drugega odstavka 329.člena ZKP, po kateri dokazovanje obsega vsa dejstva, za katera sodišče misli, da so pomembna za pravilno razsojo, pa tudi v skladu z določbo drugega odstavka 299.člena ZKP, po kateri lahko sodišče zavrne vse tiste dokaze, za katere oceni, da ne bi koristili razjasnitvi stvari.
pripor - ukrep za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi
Ne gre za očitno izmikanje prihodu na glavno obravnavo, če obdolženec, kateri je vabilo zanjo prejel, nanjo ne pride iz razloga, ker je bil istočasno obveščen, da se bo ta opravila v njegovi nenavzočnosti, če se je ne bo udeležil.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine le predlaga, naj se o zahtevi upnika odloči v pravdi, je tak ugovor neobrazložen.
O tem, da mora pritožbo zoper sodbo napovedati v roku 8 dni po njeni razglasitvi ter o posledicah, če tega ne stori, je bil obdolženec poučen že v vabilu za glavno obravnavo, pa se zato v pritožbi neutemeljeno sklicuje na svoje slabo počutje ob razglasitvi sodbe in zatrjuje, da zaradi tega ni vedel za navedeno dolžnost.
Če tožeča stranka ne pride na narok za glavno obravnavo, svojo odsotnost pa opraviči šele po naroku, je to lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne pa pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (ker sodišče ni ugotovilo dejstev, ki bi jih tožeča stranka navedla, če bi na narok prišla), sodišče prve stopnje pa je ravnalo pravilno, ko je narok opravilo.
stroški postopka - socialni spor - krivdno ravnanje
Tožeča stranka (ZPIZ) je dolžna povrniti tožeči stranki stroške sodnega postopka le v primeru krivdnega ravnanja v skladu z določbo 3. odst. 36. čl. ZDSS, sicer vsaka stranka v socialnem sporu nosi svoje stroške postopka po določbi 1. odst. 36. čl. ZDSS. Mnenje IK II. stopnje, ki je sestavljeno v skladu z nivojem povprečnega lečečega specialista, ne predstavlja krivdnega ravnanja po 3. odst.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZOR člen 210, 210/4, 211, 210, 210/4, 211. ZPIZ člen 78, 78/1, 288, 78, 78/1, 288.
odškodninska odgovornost ZZZS
ZZZS lahko odškodninsko odgovarja tožniku, če njegovi organi (zdravniške komisije) niso ravnali s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, podane pa so tudi ostale predpostavke odškodninske obveznosti.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik smiselno priznava obstoj in višino upnikove terjatve, ko navaja, da "iz vsebinskega vidika ne osporava" svojega dolga.
Zatrjevano težko finančno stanje in nezmožnost sprotnega poravnavanja obveznosti ni ugovorni razlog. Predlagana konverzija terjatev je stvar dogovora med strankama, ki ga dolžnik ne more izsiliti sodnim potem.
ZOR člen 18, 18/2, 171, 171/1, 172, 172/1, 18, 18/2, 171, 171/1, 172, 172/1. ZZVZZ člen 74, 74/2, 81, 81/1, 94, 94/2, 74, 74/2, 81, 81/1, 94, 94/2.
odškodninska odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - ZZZS
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije lahko odškodninsko odgovarja za škodo, ki jo utrpi zavarovanec, če se ugotovi, da zdravniški komisiji I. in II. stopnje nista ravnali s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Zdravniški komisiji sta organa Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v skladu s 1. odst. 172. in 1. odst. 171. člena ZOR, v zvezi z določbo 70. člena, pa pravna oseba odgovarja za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij.
Sodišče prve stopnje je v skladu s čl. 327 ZKP med izpovedbo oškodovanke utemeljeno odstranilo obtoženca iz sodne dvorane, nato mu je predočilo tudi njeno celotno izpoved, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, češ da naj bi bil nezakonito odstranjen iz sodne dvorane.
Za obveznost, ki je nastala v tuji valuti zaradi zamude pri njenem plačilu domačemu upniku, bi smela tožnica terjati le tolarsko protivrednost zamudnih obresti, kot so jih plačevale banke za vezane devizne vloge na vpogled v švedskih kronah, ne pa za čas zamude zaračunati zamudne obresti po bistveno višjih stopnjah, kot so bile določene za zakonite zamudne obresti.
premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - materialna pravnomočnost
Ob subjektivnem pogoju je podana tudi identiteta tožbenega zahtevka, saj v kazenskem postopku priznani premoženjskopravni zahtevek predstavlja tisto protipravno pridobljeno premoženjsko korist, ki jo je drugi toženec pridobil zaradi neizpolnitve istih pogodb, glede katerih tožeča stranka tudi v pravdnem postopku terja vračilo istega dolga.
Vročilnica sodišča je javna listina, zato velja za resnično, kar se v njej potrjuje ali določi.
Pritožnica dejanske ugotovitve, da je sodbo prejela na dan, naveden v vročilnici ne more izpodbiti tako, da predloži svoj izvod sodbe, opremljen s kasnejšim datumom na dohodni štampiljki, ki jo je sama odtisnila in ki zato po dokazni moči ne more biti enakovredna javni listini.
prepoved vožnje motornega vozila - odvzem vozniškega dovoljenja
Storilcu kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 1. odst. 325. člena KZ, za katerega sodišče ugotovi, da vozniškega izpita za vozila B kategorije nima, stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila te kategorije po 39. členu KZ ni mogoče izreči, saj bi bila takšna stranska kazen neizvršljiva. Takšnemu storilcu pa lahko sodišče izreče varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja po 68. členu KZ, tako, da se mu dovoljenje za določen čas ne sme izdati, seveda če sodišče pred tem spozna, da bi storilčeva nadaljnja udeležba v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet zaradi njegove nesposobnosti za varno upravljanje z motornimi vozili.
ZOR člen 178, 178/1, 178/4, 414, 178, 178/1, 178/4, 414.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Splošno pravilo o solidarni odgovornosti več oseb za isto škodo je vsebovano v 6. čl. ZOR. Ta člen v 1. odst. govori le o solidarni odgovornosti, ne pa o vrsti odškodninske odgovornosti, ki jo je potrebno ugotavljati (krivdna, objektivna odgovornost). Odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila, ureja v tej določbi že citirani 2. odst. 178. čl. ZOR. Ta določa uporabo pravila o krivdni odgovornosti. Pravila o krivdni odgovornosti velja tudi tedaj, ko nekrivemu oškodovancu (tožnikov položaj v obravnavanem primeru je z njim izenačen, 4. odst. 178. čl. ZOR). povzročita škodo dva ali več imetnikov motornih vozil. Ker pa je v obravnavanem primeru ugotovljeno, da zavarovanec tožene stranke ni (so)kriv za škodo, zaradi povedanega ne more biti solidarno odgovoren za tožniku nastalo škodo z neznanim (krivim) imetnikom motornega vozila, kar bi (torej v primeru (so)krivde obeh) tožnika sicer po določbi 1. odst.
414. čl. ZOR opravičevalo, da lahko zahteva plačilo odškodnine tudi samo od enega krivega imetnika motornega vozila.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor po izteku roka - neobrazložen ugovor
V skladu z določbo drugega odstavka 53. člena ZIZ mora biti ugovor (tudi ugovor po izteku roka) zoper sklep o izvršbi obrazložen.
Dolžnica svoj ugovor utemeljuje s trditvijo, da je dolg v celoti plačala, vendar pa o tem ne predloži nobenih dokazov. Tak dolžničin ugovor pa ni obrazložen v skladu z določbami ZIZ, zato je neutemeljen.