ZPP (1977) člen 164, 164/1, 164/3, 164, 164/1, 164/3.
pravdni stroški
Stranka mora stroške opredeljeno navesti; povrnitev stroškov pa mora zahtevati najpozneje do konca obravnave. Res je sicer, da se tožeča stranka zadnjega naroka za glavno obravnavo ni udeležila in na njem posebej podala zahteve za povrnitev stroškov; vendar pa je tožeča stranka že v tožbi ter v pripravljalni vlogi z dne 27.10.1998 opredeljeno navedla stroške, za katere zahteva povračilo, zato bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s 164. členom ZPP odločiti o povrnitvi stroškov.
1. Stečajni upravitelj v postopku izpodbijanja pravnih dejanj lahko nastopa le v vlogi zakonitega zastopnika stečajnega dolžnika (2. odst. 79. čl. ZPPSL), ne pa kot posebni procesni organ (1. odst. 79. čl. ZPPSL).
2. Pobotna izjava ali dogovor o pobotu nista izpodbojna.
3. V zadnjem "členu" verižne kompenzacije gre prav (in samo) za dogovor o pobotu. Takšno sodelovanje stečajnega dolžnika v verižni kompenzaciji zato ni izpodbojno.
4. Soodvisnost učinkovanja posameznih dvostranskih pogodb in zasledovani končni rezultat, tj. prenehanje obveznosti s pobotanjem, govorita v prid stališču, da je verižna kompenzacija ekonomsko in pravno enoten posel.
5. Dosledna izpeljava stališča o pravni enotnosti verižne kompenzacije (prim. zgoraj) terja pri obravnavi izpodbojnosti drugih "členov" (predpostavk) verižne kompenzacije enak pristop kot glede zadnjega "člena". Po presoji pritožbenega sodišča ne bi bilo prav, da bi bili udeleženci enotnega posla glede izpodbijanja v različnem položaju zgolj zato, ker niso prvi oz. zadnji "člen" v sicer neločljivo sklenjeni "verigi" udeležencev.
zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje - zavarovalnina za poškodovano vozilo in za primer smrti voznika in potnikov - ugovor izgube zavarovalnih pravic - zapadlost zavarovalnine in tek obresti
Sicer pa je pritožbeno prepričanje, da tožena stranka vse do odločitve prvostopnega sodišča glede spornega dejstva alkoholiziranosti voznika, torej do izdaje prvostopne sodbe, ni mogla priti v zamudo z izplačilom zavarovalnine, zmotno. Ker je bil z izpodbijano sodbo ugotovljen obstoj obveznosti zavarovalnice, to pomeni, da je bil predpravdni zahtevek tožnikov do zavarovalnice utemeljen že v času njegove vložitve in to tako glede zavarovalnine zaradi smrti voznika kot glede materialne škode po času njene ugotovitve s strani zavarovalnice, zaradi česar je bilo upiranje plačilu s strani zavarovalnice neupravičeno. Torej bi morala tožena stranka v skladu s svojimi Splošnimi pogoji obe zahtevani zavarovalnini izplačati v tam določenih rokih, kakršne pravilno ugotavlja in pri svoji odločitvi uporabi prvostopno sodišče. Takrat je namreč nastala obveznost plačila tožene stranke, saj je bil njen ugovor o izgubi zavarovalnih pravic tožeče stranke zaradi vožnje voznika zavarovanega vozila pod vplivom alkohola, neutemeljen. Pritožbeno razumevanje drugega odstavka 919. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, ki naj bi potrjevalo stališče tožene stranke, da je v zamudo z izplačilom zavarovalnine prišla šele z izdajo prvostopne sodbe je nesprejemljivo, saj bi pomenilo odložitev in s tem razvrednotenje plačila zavarovalnine po času njenega nastanka oz. njene zapadlosti, pa čeprav se je šele v pravdnem postopku, sproženem zaradi zavrnitve plačila zavarovalnine izkazalo, da zavrnitev plačila ni bila utemeljena. Drugi odst. 919. čl. ZOR, ki pravi - da če je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, začne teči ta rok od dneva, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti - glede časa obstoja ugotavljanja obveznosti zavarovalnice gotovo nima v mislih teka pravdnega postopka, da bi se lahko tožena stranka v primeru neuspeha v pravdi brez finančnih posledic izogibala plačilu, pač pa le za primer, ko zavarovalnica dvomi v obstoj in višino svoje obveznosti, za preverjanje obstoja in višine obveznosti ter za sprejetje odločitve glede izplačila zavarovalnine določa "potreben čas", ki pa mora biti po prepričanju pritožbenega sodišča v okviru razumnega roka. V takšnem roku se je končno odločila tudi sama tožena stranka, čeprav napačno, ko je odklonila izplačilo zavarovalnine zaradi vinjenosti voznika, čeprav je bila (ali bi morala biti ob ustrezni skrbnosti) opozorjena na nepravilnosti pri odvzemu telesnih tekočin pokojnega voznika na samem dokumentu oziroma "naročilu za zdravniško preiskavo in odvzem krvi in urina zaradi ugotovitve alkoholiziranosti" Inštituta za sodno medicino, saj se je s tem spornim dejstvom lahko seznanila (oziroma bi se morala) le iz navedenega dokumenta, iz katerega izhaja navedeni zapis kot opomba. Stališče, ki ga zagovarja tožena stranka, bi končno lahko privedlo tudi do zlorab pri izplačilih zavarovalnin, čeprav pritožbeno sodišče ne zatrjuje, da je bilo tako v obravnavanem primeru.
Tožeča stranka je uspela s 74% tožbenega zahtevka, zato ji gredo po določbi 2. odst. 154. člena ZPP nadaljnji pravdni stroški le v tem procentu (31.072,60 SIT). Znižati je bilo potrebno tudi izvršilne stroške (3. točka izreka sklepa o izvršbi), vendar le na račun nižje sodne takse. Odvetniški stroški bi namreč tožeči stranki nastali v enaki višini, pa čeprav bi vložila izvršilni predlog le glede zneska, glede katerega je uspela v pravdi.
fiksen posel - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe
Čeprav je v naročilnici določen datum dobave september 1994, ne gre za sklenitev fiksne pogodbe, saj ni nikjer v naročilnici določeno, da je izpolnitev obveznosti v tem roku bistvena sestavina pogodbe, prav tako ni določeno, da se bo pogodba štela za razdrto, če ne bo izpolnjena v določenem roku, to pa ne izhaja niti iz narave posla.
KZ člen 224, 224/1. ZKP člen 383, 383/1, 383, 383/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - poškodovanje tuje stvari
Višino škode, ki naj bi jo obdolženec povzročil bi bilo treba ugotoviti s pomočjo ustreznega izvedenca, ker višina dejanske škode vpliva na odmero kazenske sankcije.
V zapuščinskem postopku pritožbeno sodišče praviloma odloča samo o pravočasno vloženih pritožbah. Izjemoma lahko upošteva tudi prepozno vloženo pritožbo, a le če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep.
ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 168/3, 168/5, 168, 168/3, 168/5.
oprostitev plačila sodne takse
Sodišče lahko oprosti stranko plačila taks le v primeru, če bi bila s plačilom teh občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani.
duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanje življenjske aktivnosti se praviloma prisodi le, če je zmanjšanje trajno, izjemoma pa tudi če je začasno, a je močnejše intenzivnosti ali če to opravičujejo posebne okoliščine primera. Ali gre za posledice okoliščine se mora preverjati glede na okoliščine primera. Tožnik je vodja policijske intervencijske skupine, zato bi moralo sodišče ugotoviti ali lahko zaradi posebnih pogojev dela med posredovanjem v intervenciji pazi na gibe, da ne bi čutil bolečin ali se še dodatno poškodoval ter ali to lahko vpliva na njegovo psihično počutje in samozavest, ki je verjetno res potrebna pri njegovem delu.
pogodbena obrestna mera - hranilna vloga na vpogled - pogodbe med fizičnimi osebami
Pogodbene obresti, kot jih banke plačujejo za hranilne vloge na vpogled, veljajo kot obvezne le pri posojilni pogodbi, če sta obe stranki posameznika, to je fizični osebi.
dejansko stanje - vrnitev v prejšnje stanje - novote v pritožbi
Ugotavljanje dejanskega stanja pomeni ugotavljanje resničnosti tistega, kar stranki zatrjujeta, ne pa (razen v izjemnih primerih) tistega, kar se je dejansko dogodilo.
Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni uveljavljala pomanjkljivosti reklamnih oglasov, v pritožbi pa tudi ni pojasnila, zakaj jih uveljavlja šele v pritožbi.
Če je v Zakonu o sodnih taksah določeno, da se taksa ne plača, potem plačilo te ni mogoče naložiti nasprotni stranki, kot v primeru, ko sodišče eno stranko oprosti plačila sodne takse.
SZ člen 58, 58/1, 58/2, 149. ZSR člen 50, 50/3, 50, 50/3.
pridobitev stanovanjske pravice
Oseba, ki uporablja stanovanje, pa z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe, uporablja stanovanje nezakonito in ga mora po tožbi tožnika izprazniti. Toženec kot podstanovalec v času uveljavitve SZ ni mogel pridobiti stanovanjske pravice, ker dotlej še ni poteklo dve leti od njegove vselitve v stanovanje.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine - ugovor kot pritožba - ugovor v celoti
Ugovor dolžnika je ugovor zoper sklep o izvršbi v celoti, saj dolžnik navaja, da je obveznost poravnal. Ugovor je tudi obrazložen, saj vsebuje navedbe o dejstvih, s katerimi ga utemeljuje ter kot dokaz predlaga listine. Le-teh sicer ni priložil ugovoru, vendar glede na navedene okoliščine zadošča, da se je zavezal, da jih bo poiskal on in predložil.
Umik ugovora ima za posledico takojšnjo pravnomočnost izdanega plačilnega naloga, zaradi česar preklic umika ni več dopusten, saj nastop pravnomočnosti ni v dispoziciji strank.