Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalen postopek, ki se izvaja na podlagi listin, zato morajo biti listine take, da ne puščajo dvoma o njihovi vsebini.
Kupec ima pri prodaji s pridržkom lastninske pravice položaj publicianskega (domnevnega) lastnika. Zato ima zoper tretjega vindikacijsko in negatorno publiciansko tožbo.
Sodišče lahko že plačano akontacijo odškodnine upošteva s pomočjo matematične metode, ali pa z metodo ocenjevanja. Bistvo je, da sodišče upošteva realno vrednost akontacije.
1. Stečajni upravitelj v postopku izpodbijanja pravnih dejanj lahko nastopa le v vlogi zakonitega zastopnika stečajnega dolžnika (2. odst. 79. čl. ZPPSL), ne pa kot posebni procesni organ (1. odst. 79. čl. ZPPSL).
2. Pobotna izjava ali dogovor o pobotu nista izpodbojna.
3. V zadnjem "členu" verižne kompenzacije gre prav (in samo) za dogovor o pobotu. Takšno sodelovanje stečajnega dolžnika v verižni kompenzaciji zato ni izpodbojno.
4. Soodvisnost učinkovanja posameznih dvostranskih pogodb in zasledovani končni rezultat, tj. prenehanje obveznosti s pobotanjem, govorita v prid stališču, da je verižna kompenzacija ekonomsko in pravno enoten posel.
5. Dosledna izpeljava stališča o pravni enotnosti verižne kompenzacije (prim. zgoraj) terja pri obravnavi izpodbojnosti drugih "členov" (predpostavk) verižne kompenzacije enak pristop kot glede zadnjega "člena". Po presoji pritožbenega sodišča ne bi bilo prav, da bi bili udeleženci enotnega posla glede izpodbijanja v različnem položaju zgolj zato, ker niso prvi oz. zadnji "člen" v sicer neločljivo sklenjeni "verigi" udeležencev.
ZIP člen 8, 8/4, 55a, 55a/2, 55a/5, 8, 8/4, 55a, 55a/2, 55a/5.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - sklep o ugovoru - pritožba
V zadevah, v katerih je bil do uveljavitve ZIZ izdan sklep o izvršbi, se za pravni sredstvi (ugovor in pritožbo) zoper njega in ob njunem reševanju uporabi ZIP. Ker je bil v obravnavani zadevi sklep o izvršbi izdan pred dnem uveljavitve novega zakona, je torej potrebno ob reševanju ugovora in pritožbe uporabiti določbe ZIP. V skladu z določbo petega odstavka 55.a člena ZIP pa ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni treba obrazložiti.
premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - materialna pravnomočnost
Ob subjektivnem pogoju je podana tudi identiteta tožbenega zahtevka, saj v kazenskem postopku priznani premoženjskopravni zahtevek predstavlja tisto protipravno pridobljeno premoženjsko korist, ki jo je drugi toženec pridobil zaradi neizpolnitve istih pogodb, glede katerih tožeča stranka tudi v pravdnem postopku terja vračilo istega dolga.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru navedel, da so bila storitve opravljene nekvalitetno, vendar te svoje trditve in podkrepiti z ustreznimi dokazi. Takega ugovora pa ni moč šteti za obrazloženega, zato je ugovor neutemeljen.
ZOR člen 156, 156/4, 156, 156/4. ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti
Po prepričanju pritožbenega sodišča predložene listine zadoščajo za zaključek o verjetnosti, da prodaja alkoholnih pijač pri prvo toženi stranki v nočnem času predstavlja vir za nevarnost škodnih posegov v lastninsko pravico tožeče stranke.
pravica do odškodnine - višina zneska - odločanje po prostem preudarku
Sodišče lahko odloči o višini zneska po prostem preudarku le, če višine zneska ni mogoče ugotoviti, ali pa le z nesorazmernimi težavami. Ne more pa odločanje po prostem preudarku nadomestiti dokazna ocena.
Če je v Zakonu o sodnih taksah določeno, da se taksa ne plača, potem plačilo te ni mogoče naložiti nasprotni stranki, kot v primeru, ko sodišče eno stranko oprosti plačila sodne takse.
ZPP (1977) člen 358, 358/1, 358/3, 358, 358/1, 358/3. ZIZ člen 24, 24/1, 24/3, 24, 24/1, 24/3.
pritožba - nedovoljena pritožba
Ker je pritožbo (ki je tudi sicer prepozna) vložila oseba, ki ni imela te pravice, saj v tem postopku sploh nima položaja izvršilne stranke na aktivni strani, je sodišče druge stopnje njeno pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
Tožbeni temelj oz. dejansko podlago tožbe lahko ugotavlja le sodišče prve stopnje. To so dejstva, ki jih mora najprej ugotoviti, ker je tožnik tisti, ki s tožbo začrta smer in meje obravnavanja pred sodiščem. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je opisano vlogo prepustilo toženi stranki in njene ugovore štelo za jedro spora.
Pobotanje je prenehanje nasprotnih terjatev med istima strankama, ki sta druga do druge obenem upnika in dolžnika. Zato ni mogoče pobotati terjatve tožnika s terjatvijo toženčevega podjetja pa čeprav je ta direktor in edini lastnik.
ZTLR člen 70, 70/2, 78, 78/1, 70, 70/2, 78, 78/1. ZPP (1977) člen 370, 370.
motenje posesti
Če je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je potrebno izpodbijano sodbo kajpak razveljaviti. Pravde zaradi motenja posesti niso glede tega nikakršna izjema.
duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanje življenjske aktivnosti se praviloma prisodi le, če je zmanjšanje trajno, izjemoma pa tudi če je začasno, a je močnejše intenzivnosti ali če to opravičujejo posebne okoliščine primera. Ali gre za posledice okoliščine se mora preverjati glede na okoliščine primera. Tožnik je vodja policijske intervencijske skupine, zato bi moralo sodišče ugotoviti ali lahko zaradi posebnih pogojev dela med posredovanjem v intervenciji pazi na gibe, da ne bi čutil bolečin ali se še dodatno poškodoval ter ali to lahko vpliva na njegovo psihično počutje in samozavest, ki je verjetno res potrebna pri njegovem delu.