ZPP(1977) člen 338. ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1. ZNZ člen 47. Pravila za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve SRS člen 7.
povrnitev škode - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - podlage odškodninske odgovornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Obrazložitev sodbe mora vsebovati vsa dejstva, pomembna za odločitev sodišča in iz nje mora biti razvidna miselna pot sodišča prve stopnje, da bo iz sodbe razvidno, zakaj je sodišče sprejelo takšno odločitev. V sodbi sodišča prve stopnje pa niso navedeni razlogi o načinu opravljanja naloge v okviru službenih dolžnosti in o načinu poškodovanja tožnika pri opravljanju te naloge kot o odločilnih dejstvih za ugotavljanje, ali je prišlo do škode v dejavnosti, iz katere izvira večja škodna nevarnost za okolico oz. za ugotavljanje obstoja elementov, ki morajo biti podani za nastanek krivdne odgovornosti. Šele natančna ugotovitev načina tožnikovega opravljanja naloge v okviru službenih dolžnosti namreč nudi podlago za pravilno presojo, ali je bilo tožnikovo delo delo s povečano nevarnostjo, kajti vsako delo policista še ni delo s povečano nevarnostjo. Vsako delo policista ne zahteva, da bi se izpostavljal neposredni nevarnosti za vsako ceno, tudi ko bi na primer šlo za varstvo premoženja, kot je šlo v konkretnem primeru (pričakovanje vloma v objekt, v katerega je že bilo predhodno vlomljeno, kot je povzeti iz tožbenih navedb).
zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje - zavarovalnina za poškodovano vozilo in za primer smrti voznika in potnikov - ugovor izgube zavarovalnih pravic - zapadlost zavarovalnine in tek obresti
Sicer pa je pritožbeno prepričanje, da tožena stranka vse do odločitve prvostopnega sodišča glede spornega dejstva alkoholiziranosti voznika, torej do izdaje prvostopne sodbe, ni mogla priti v zamudo z izplačilom zavarovalnine, zmotno. Ker je bil z izpodbijano sodbo ugotovljen obstoj obveznosti zavarovalnice, to pomeni, da je bil predpravdni zahtevek tožnikov do zavarovalnice utemeljen že v času njegove vložitve in to tako glede zavarovalnine zaradi smrti voznika kot glede materialne škode po času njene ugotovitve s strani zavarovalnice, zaradi česar je bilo upiranje plačilu s strani zavarovalnice neupravičeno. Torej bi morala tožena stranka v skladu s svojimi Splošnimi pogoji obe zahtevani zavarovalnini izplačati v tam določenih rokih, kakršne pravilno ugotavlja in pri svoji odločitvi uporabi prvostopno sodišče. Takrat je namreč nastala obveznost plačila tožene stranke, saj je bil njen ugovor o izgubi zavarovalnih pravic tožeče stranke zaradi vožnje voznika zavarovanega vozila pod vplivom alkohola, neutemeljen. Pritožbeno razumevanje drugega odstavka 919. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, ki naj bi potrjevalo stališče tožene stranke, da je v zamudo z izplačilom zavarovalnine prišla šele z izdajo prvostopne sodbe je nesprejemljivo, saj bi pomenilo odložitev in s tem razvrednotenje plačila zavarovalnine po času njenega nastanka oz. njene zapadlosti, pa čeprav se je šele v pravdnem postopku, sproženem zaradi zavrnitve plačila zavarovalnine izkazalo, da zavrnitev plačila ni bila utemeljena. Drugi odst. 919. čl. ZOR, ki pravi - da če je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, začne teči ta rok od dneva, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti - glede časa obstoja ugotavljanja obveznosti zavarovalnice gotovo nima v mislih teka pravdnega postopka, da bi se lahko tožena stranka v primeru neuspeha v pravdi brez finančnih posledic izogibala plačilu, pač pa le za primer, ko zavarovalnica dvomi v obstoj in višino svoje obveznosti, za preverjanje obstoja in višine obveznosti ter za sprejetje odločitve glede izplačila zavarovalnine določa "potreben čas", ki pa mora biti po prepričanju pritožbenega sodišča v okviru razumnega roka. V takšnem roku se je končno odločila tudi sama tožena stranka, čeprav napačno, ko je odklonila izplačilo zavarovalnine zaradi vinjenosti voznika, čeprav je bila (ali bi morala biti ob ustrezni skrbnosti) opozorjena na nepravilnosti pri odvzemu telesnih tekočin pokojnega voznika na samem dokumentu oziroma "naročilu za zdravniško preiskavo in odvzem krvi in urina zaradi ugotovitve alkoholiziranosti" Inštituta za sodno medicino, saj se je s tem spornim dejstvom lahko seznanila (oziroma bi se morala) le iz navedenega dokumenta, iz katerega izhaja navedeni zapis kot opomba. Stališče, ki ga zagovarja tožena stranka, bi končno lahko privedlo tudi do zlorab pri izplačilih zavarovalnin, čeprav pritožbeno sodišče ne zatrjuje, da je bilo tako v obravnavanem primeru.
izvršilni naslov - skladnost izvršilnega naslova in predloga za izvršbo
Dogovor o obrestih v sodni poravnavi, ki se nanaša samo na zapadlo preživninsko terjatev za nazaj, ni izvršilni naslov za zamudne obresti za bodočo preživnino, določeno s pravnomočno sodbo, kjer pa zamudne obresti niso prisojene.
ZOR člen 312, 312/2, 312, 312/2. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
izterjava preživnine - preživninska terjatev - delno plačilo
Če zatrjevana izpolnitev ni v skladu z izvršilnim naslovom, je ni mogoče upoštevati.
Z delnim plačilom je delno izpolnjena tista preživninska terjatev, ki je prva zapadla v plačilo, v kolikor dolžnik ne izjavi, za katero obdobje naj se plačilo vračuna.
pravica do izplačila odpravnine - sklenitev najemne pogodbe za stanovanje
Pravico do odpravnine ima tisti, ki ima pravico do trajne uporabe stanovanja. Lastnik stanovanja ne bi bil dolžan skleniti najemne pogodbe zaradi obstoja okoliščin po I. odst. 148. čl. SZ, pa je kljub temu z imetnikom stanovanjske pravice sklenil najemno pogodbo za manjše stanovanje zato, da je ta izpraznil večje stanovanje. Sodišče mora ugotavljati obstoj okoliščin iz I. odst. 148. čl., ker najemna pogodba ni bila sklenjena na podlagi 147. čl. SZ (le tako sklenjena pogodba namreč preprečuje ponovno ugotavljanje obstoja teh okoliščin).
ZOR člen 149, 150, 151, 152, 153, 871, 149, 150, 151, 152, 153, 871.
plačilo stroškov potovanja
Stroške potovanja mora plačati naročnik, če tretji ki je obljubil plačilo, ne izpolni obveznosti. V takem primeru se obveznost ne presoja po določilih pogodbe v korist tretjega, temveč določilih pogodbe o organiziranju potovanja.
Tožnica, ki že v tožbi priznava 50 % sokrivdo za nastanek škodnega dogodka, v pritožbi pa izrecno izjavlja, da se s prisojeno odškodnino po višini strinja, ne more uspešno uveljavljati zvišanja prisojenega zneska na podlagi v pritožbi zatrjevanega nižjega deleža svoje sokrivde.
Lastninska pravica se pridobi po samem zakonu na podlagi pravnega posla in z dedovanjem. Lastninska pravica se pridobi tudi z odločbo državnega organa na način in pod pogoji, kot to določa zakon.
ZOR člen 99, 99/2, 919, 919/3, 1089, 99, 99/2, 919, 919/3, 1089.
vsebina pogodbe - poravnava - delno poplačilo - predujem
Pri presoji vsebine sporne delne poravnave je potrebno ugotoviti voljo in namen strank ob sklenitvi pogodbe in nato presoditi ali je šlo res za poravnavo ali pa za dogovor o delnem poplačilu terjatve kot predujmu.
Ob ugotovitvi, da predstavlja znesek 13.000 DEM samo glavnico posojila, pa postanejo brezpredmetna toženkina izvajanja o oderuških obrestih, na katere mora sodišče ob podanih objektivnih in subjektivnih elementih res paziti po uradni dolžnosti. Kot sledi iz povedanega, tudi po oceni pritožbenega sodišča iz posojilne pogodbe in drugih izvedenih dokazov ne izhaja, da so bile obresti sploh dogovorjene.
RTV naročnina ni občasna denarna terjatev temveč je navadna denarna obveza, ki jo je dolžnik dolžan plačevati za opravljeno storitev in se obračunava mesečno. V primeru zamude s plačilom RTV naročnine zato naročnika zadene civilna sankcija iz ZPP čl. ZOR, to je plačilo zamudnih obresti za čas zamude.
Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo, da je obtoženec najmanj osemkrat ustrelil proti oškodovancu ter mu z enim strelom zdrobil osnovni členek sredinca in bazo druge dlančnice, pri čemer glede na višino sledov najdenih izstrelkov okoli vrat barake, za katerim je stal in ustrelil nazaj oškodovanec, jasno kaže, da mu je nameraval vzeti življenje. Dejansko stanje in krivdo obtoženca je sodišče prve stopnje tako zanesljivo ugotovilo, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbo obtoženčevih zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeno.
Glede na to, da 35.člen ZIZ govori o krajevni pristojnosti sodišča po prvo navedenem izvršilnem sredstvu, gre zaključiti, da do atrakcije krajevne pristojnosti enega izvršilnega sodišča k drugemu izvršilnemu sodišču pride le v primeru začetne objektivne kumulacije sredstev oziroma predmetov izvršbe, torej le v primeru, ko upnik z enim predlogom za izvršbo istočasno predlaga več izvršilnih sredstev za izterjavo njegove terjatve.
Vsa gospodinjstva, torej tudi toženčevo, morajo imeti odjemne posode za komunalne odpadke. Četudi toženec odpadkov v to posodo ne bi dajal, to ne vpliva na dolžnost tožeče stranke (komunalnega podjetja) odvažati smeti in njeno upravičenost svojo storitev zaračunati; stvar toženca pa je, ali smeti oddaja ali ne.
Izpodbijana sodba nima razlogov, ali je posojilna pogodba, na katero se sklicuje tožeča stranka, navidezna in s tem nična, kot zatrjuje in dokazuje tožena stranka.