V obdolženčevem ravnanju niso podani znaki silobrana, kar sodišče pravilno sklepa glede na ravnanje oškodovanca, ki ni pogojevalo obdolženčevega ravnanja.
Prepoved odtujitve in obremenitve določene nepremičnine na podlagi izdane začasne odredbe omejuje dolžnikovo razpolagalno sposobnost glede te nepremičnine. Z zaznambo začasne odredbe v zemljiški knjigi pa upnik ne pridobi prednostnega vrstnega reda pri poplačilu iz nepremičnine, če je zoper dolžnika uveden stečajni postopek.
ZOR člen 133, 133/1, 133/2, 210, 210/4, 133, 133/1, 133/2, 210, 210/4. ZPPSL člen 125, 130, 130/1, 130/2, 125, 130, 130/1, 130/2.
vrnitev premoženjske koristi v stečajno maso - neupravičena pridobitev - naravna restitucija - civilna restitucija
Tudi za povračilne zahtevke pri neupravičeni pridobitvi velja sicer pri vseh reparacijskih zahtevkih primarno veljavno načelo naturalne restitucije. Šele če naturalna restitucija ni mogoča, ali če je (ekonomsko) neupravičena oz. neprimerna, jo nadomesti plačilo vrednosti dosežene koristi, oz. plačilo ustreznega denarnega nadomestila.
Tudi v primeru, ko mora zaradi umika predloga za pregon storilca kaznivega dejanja ob ustavitvi postopka plačati njegove stroške oškodovanec, mora biti njih višina v izdanem sklepu obrazložena.
ZPP (77) člen 456, 456/4. ZIP člen 55a, 55a/2. ZPP člen 436, 436/3. ZIZ člen 62, 62/2.
izrek sodbe - vsebina
Z izrekom, da na podlagi verodostojne listine izdani sklep o izvršbi ostane v veljavi v tč. 1, to je v nalogu za plačilo uveljavljane terjatve, ta pa je s predlogom za izvršbo bila uveljavljana tudi glede plačila izvršilnih stroškov, je tak nalog za plačilo vzdržan v veljavi tudi glede plačila izvršilnih stroškov, odmerjenih v tč. 3 sklepa o izvršbi. S prvostopnim izrekom, da sklep o izvršbi z dne 22.2.1995 ostane v tč. 1 v veljavi, je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi z dne 22.2.1995 vzdržalo v veljavi tudi glede naloga za plačilo izvršilnih stroškov (v tč. 3 sklepa o izvršbi odmerjenih na 8.580,00 SIT) z zak. zam. obrestmi za čas od izdaje sklepa o izvršbi (z dne 22.2.1995) do plačila. S tč. 1 na podlagi verodostojne listine izdanega sklepa o izvršbi z dne 22.2.1995 je namreč bilo dolžniku naloženo, upniku v 8 dneh poravnati v dne 12.10.1994 vloženem predlogu za izvršbo navedeno tejratev; v cit. predlogu za izvršbo pa je bila navedena terjatev (1.) za glavnico, nadalje (2.) za obresti od glavnice in tudi (3.) za izvršilne stroške z zak. zam. obrestmi za čas od izdaje sklepa do plačila.
ZIZ člen 15, 30, 31, 44, 15, 30, 31, 44. ZPP člen 380, 380/2, 380, 380/2.
seznam dolžnikovega premoženja
Upnik, po čigar predlogu je bila dovoljena izvršba z več sredstvi izvršbe, izvršba pa je bila doslej opravljena le na denarna sredstva na dolžnikovih računih, z navajanjem, da je prejel obvestilo, da upnik pri Banki x ne posluje z žiro računom s partijo št. ... in da nima možnosti seznanitve s premoženjem dolžnika ni verjetno izhajal, da s sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan. Pritožba upnika zoper sklep sodišča prve stopnje s katerim je zavrnilo njegov predlog, da pozove dolžnika k predložitvi seznama svojega premoženja, se zavrne.
Kadar se glavna obravnava začne v nenavzočnosti obtoženca, ko so izpolnjene vse procesne predpostavke, da se mu sodi v nenavzočnosti skladno z določilom 3. odst. 307. čl. Zakona o kazenskem postopku, pa je treba pri vsakem naroku za glavno obravnavo, na katerem se glavna obravnava nadaljuje, ponovno presoditi ali so dejansko podani pogoji, da se glavna obravnava nadaljuje, torej ali so na obravnavi navzoči vsi, katerih navzočnost na glavni obravnavi je obvezna, oziroma v primeru, kadar kateri od obtožencev ni navzoč, ali so podani pogoji, da se mu sodi v nenavzočnosti. Na vsakem naroku za glavno obravnavo tudi na narokih za nadaljevanje glavne obravnave, morajo biti tako izpolnjeni pogoji zato, da se glavna obravnava lahko opravi. Na narok za glavno obravnavo pa obtoženec ni bil pravilno vabljen (118. čl. Zakona o kazenskem postopku). Sodišče prve stopnje je tako v nasprotju z določilom 3. odst. 307. čl. Zakona o kazenskem postopku opravilo glavno obravnavo v nenavzočnosti obt. J.D. Tako pa je zagrešilo kršitev zakona, na katero mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje, in je bilo zato potrebno sodbo v obsodilnem delu po uradni dolžnosti razveljaviti.
Tožba tožeče stranke, ki ne vsebuje tožbenega zahtevka, je nepopolna vloga. Če tako vlogo stranka sama popravi, preden to od nje zahteva sodišče, se šteje, da je bila kot popolna vložena že, ko je bila sodišču izročena prvič.
Tožena stranka je resda tožnici del odškodnine že izplačala 28.4.1997, dejstvo pa je, da je, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, o obstoju in višini svoje nadaljnje obveznosti glede dodatnih 5 % invalidnosti izvedela šele po tem, ko je bilo predloženo v tem pravdnem postopku pridobljeno mnenje izvedenca medicinske stroke, medtem ko je odškodnino v višini za 4 % invalidnost izplačala tožnici na podlagi ugotovitev svojega zdravnika cenzorja. Tako se pokaže prvostopna odločitev o tem, da je tožena stranka dejansko glede izplačila obveznosti nadaljnje odškodnine v višini 160.000,00 SIT zašla v zamudo šele s 25.2.1999 povsem pravilna.
ZPP (1977) člen 269, 269. ZOR člen 277, 399, 277, 399.
dokazi in izvajanje dokazov - zaslišanje strank - zamudne obresti
Če se stranka brez opravičenega razloga ne odzove sodnemu vabilu na zaslišanje, sodišče v zadevi odloči na podlagi ocene ostalih izvedenih dokazov, izostanek stranke pa pri tem šteje njej v breme. Če je tožena stranka dolžna plačati tolarsko protivrednost deviznega zneska po menjalnem tečaju na dan plačila, ji gredo od zamude dalje obresti po obrestni meri, po kateri se obrestujejo hranilne vloge v tuji valuti in ne "zakonite zamudne obresti".
Oceno sodišča prve stopnje, da besede v pritožbi "pa tudi vi gospa sodnica, ki boste to brala, bi bil že skrajni čas, da naredite spravo do drugače mislečih, kajti v preteklosti je bila vaša rodbina vedno na strani revolucionarjev, ki kot je sedaj znano, niso le-ti spoštovali nobene etike, morale in pravice do življenja," niso negativna vrednostna sodba in da ni viden namen zaničevanja, je pravilna.
Zoper sklep je dovoljena pritožba (1. odst. 9. člena ZIZ), vendar le osebi, ki ima to pravico, sicer je pritožba nedovoljena (3. odst. 343. člena ZPP/99 v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker pritožbo ni vložila stranka (4. tč. 16. člena ZIZ), jo je potrebno zavreči kot nedovoljeno.
Funkcionalno zemljišče in stavba sta celota. Dejstvo, da v postopku privatizacije stanovanj kupec ni plačal funkcionalnega zemljišča, ni pravno upoštevno v delitvenem postopku, saj v takšnem postopku sodišče, če ni spora, upošteva solastninske deleže, ki so vpisani v zemljiški knjigi. Če je udeleženec vpisan v zemljiško knjigo kot solastnik na stavbi, velja ta solastninski delež tudi za funkcionalno zemljišče.
Zaradi ugotovitve, da je kazenski pregon absolutno zastaral, je sodišče druge stopnje ob reševanju zagovornikove pritožbe po uradni dolžnosti izdalo zavrnilno sodbo.
Gre za dejansko spremembo motenjske tožbe, saj se ta sedaj nanaša na povsem drugo zemljišče. Tako spremembo bi bilo mogoče (ob vseh drugih okoliščinah, ki sicer dopuščajo spremembo tožbe), opraviti v zakonsko določenem subjektivnem roku 30 dni od dneva, ko je tožnik zvedel za motenje in storilca. Po preteku tega roka je tako modificirano tožbo šteti kot prepozno.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in dobro obrazložilo, da je oškodovanca poškodoval po nosu prav obtoženi z udarcem s čelom v glavo. Kazenska sankcija - nepogojna - je ustrezna.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - nedopusten pritožbeni razlog
Sodbe, s katero je bil končan gospodarski spor v postopku majhne vrednosti, ni dopustno izpodbijati zaradi zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.