pogodba o oddaji stavbnega zemljišča - posledice ničnosti
Pogodba o oddaji stavbnega zemljišča, ki sta jo sklenili pravdni stranki, v kateri ni predvideno plačilo vrednosti stavbnega zemljišča, je nična po določilih Zakona o stavbnih zemljiščih, zato mora tožena stranka kot pridobitelj zemljišča glede na 104. člen ZOR plačati njegovo vrednost.
sklep o izvršbi - ugovor - razlogi za ugovor - odlog izvršbe
Ker dolžnik v ugovoru ne navaja nobenega razloga, ki bi preprečeval izvršbo, je njegov ugovor neutemeljen.
Če dolžnik hoče doseči odlog izvršbe, mora izkazati za verjetno, da bo z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo v primerih, ki so našteti v točkah 1 do 8 71. člena ZIZ ali tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne obrazloži v skladu s 53. čl. ZIZ, sodišče pošlje ugovor višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - dokazno breme
Če ni tožena stranka kot kupec blaga tekom pravdnega postopka ponudila nobenega dokaza v smeri svojih trditev, da naj bi ji tožeča stranka izročila blago z napako, je sodišče pravilno zaključilo, da je dolžna tožeči stranki plačati celotno kupnino za dostavljeno blago.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine priznava prejem računa, ne zatrjuje pa da ga je zavrnil, mora ostale okoliščine v zvezi z nastankom terjatve dokazati dolžnik sam.
izvršba na denarna sredstva na računih dolžnika pri banki - ustavitev izvršbe
Če je sodišče ustavilo izvršbo na denarna sredstva na računu dolžnika pri banki, ker eno leto ni bilo priliva, se izvršba z drugimi izvršilnimi sredstvi nadaljuje.
Pogodbo za sodelovanje na sejmu je s tožečo stranko sklenila tožena stranka, pri čemer ni pomembno ali je nato tudi nastopila na sejmu, ali pa je bila to druga družba. Zato mora storitev tožeči stranki plačati.
Dolžnik je v ugovoru navedel številna dejstva oziroma trditve v zvezi z utemeljenostjo svoje terjatve, vendar za svoje navedbe ni predložil nobenega dokaza. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 2. odst. 53. čl. ZIZ ugovor dolžnika štelo kot neutemeljen.
Ker niso podani niti razlogi na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. v zvezi s 381. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ) je sodišče druge stopnje ugovor (pritožbo) zavrnilo kot neutemljeni in izpodbijani sklep o izvršbi potrdilo (2. tč. 380. čl. ZPP/77 v zvezi s 15. čl. ZIZ).
Če se poraja utemeljen dvom, ali ima tisti ki je sporno stvar odvzel, le-to še vedno v posesti, je potrebno sklep prvega sodišča razveljaviti. To mora v novem postopku odločilno dejstvo dokončno ugotoviti, kajti od tega je odvisna izvršljivost dajatvenega zahtevka.
Če vloži dolžnik ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine po poteku 8-dnevnega roka, pri tem pa ne gre za ugovor po 2. odst. 61. člena ZIZ, je potrebno takšen ugovor zavreči kot prepozen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM30033
KZ SRS (1977) člen 172, 172/1. ZKP člen 105, 105/2, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje izsiljevanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka vrednost motornega vozila - dokazovanje - postavitev izvedenca
Da je bil oškodovančev osebni avto bistveno več vreden kot obdolženčev, je na osnovi ugotovljenih dejstev pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje in ni imelo prav nobenega razloga, da v zvezi s tem v dokazni postopek pritegne še izvedenca.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugovarja, da je terjatve plačal in za del terjatev priloži dokaze o plačilu, iz teh pa se ne ve kolikšen del terjatev je poravnan, je treba razveljaviti celoten sklep o izvršbi.
Sodišče prve stopnje bo moralo s postavitvijo izvedenca psihiatrične stroke ugotoviti kazensko odgovornost obtoženca v času storitve kaznivega dejanja.
obstoj stranke - sposobnost biti stranka - fizična oseba - samostojni podjetnik
Stranka v izvršilnem postopku je lahko vsaka fizična in pravna oseba (1. odst. 77. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77, v zvezi s 15. členom ZIZ). Obstoj stranke in sposobnost biti stranka sta procesni predpostavki, ki morata biti podani, da postopek sploh lahko steče. V danem primeru je upnik v predlogu za izvršbo z dne 28.5.1999 kot dolžnika označil "A., Agencija za zaposlovanje in posredovanje delovne sile - študentski in mladinski servis". Tako označeni dolžnik pa ne more biti stranka v izvršilnem postopku, saj ni ne pravna, ne fizična oseba. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je dolžnik samostojni podjetnik, zato je v skladu s 1. odst. 73. člena ZGD bistvena sestavina njegove firme tudi ime in priimek podjetnika ter oznaka "s.p.".
S plačilom odškodnine svojemu delavcu je tožeča stranka izpolnila obveznost toženke (iz naslova obveznega zavarovanja vozila povzročitelja škode), zato je izpolnjena terjatev v celoti prešla na tožnico (po pravnem pravilu prvega odstavka člena 299 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).
Rok določen v 143. členu ZD v katerem morajo zapustnikovi upniki zahtevati ločitev zapuščine je prekluzivne narave. Ko gre za spor o obsegu zapuščine med dediči in tretjimi osebami, ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka. Tretja oseba lahko svoj zahtevek uveljavi v pravdi, kadar to želi, ne glede na tek zapuščinskega postopka.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
priporni razlog - ponovitvena nevarnost
V izpodbijani odločbi je ponovitvena nevarnost glede na predkaznovanost za enako kaznivo dejanje in glede na način storitve obravnavanega kaznivega dejanja še vedno podana. Zato je bil pripor utemeljeno podaljšan.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - stranska kazen - prepoved vožnje motornega vozila
Za izrek stranske kazni iz člena 39 KZ niso potrebni pogoji iz drugega odstavka 68. člena KZ, ki se nanašajo na varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, zato razlogi napadene sodbe, s katerimi prvostopno sodišče utemeljuje neizrek stranske kazni, niso sprejemljivi.