Sodišče določi razvezanemu zakoncu preživnino le za določen čas, kadar je le-ta sposoben za delo in si ga lahko poišče. Pri tem upošteva potreben čas, glede na konkretne okoliščine, da se lahko zakonec vživi v nov položaj.
ZPP (1977) člen 219, 299, 355/1, 219, 299, 355/1. ZOR člen 630, 630.
gradbena pogodba - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazno breme
Račun tožeče stranke kot enostransko sestavljena listina bi sam po sebi zadoščal za utemeljenost tožbenega zahtevka le v primeru, če tožena stranka temu računu oziroma sklepu o izvršbi, izdanemu na njegovi podlagi, ne bi ugovarjala. Ker pa je vložila ugovor in v njem celo navedla dejstvo in dokaze, ki vzbujajo dvom o upravičenosti tožbenega zahtevka, se dokazno breme zopet prevali na tožečo stranko, ki mora z novimi dejstvi in dokazi ovreči trditve v ugovoru tožene stranke.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika - izvršba na podlagi nepravnomočnega sklepa - razlogi za ugovor
Pri izvršbi na podlagi izvršilnega naslova se lahko upnik v skladu s 3. odst. 46.čl. ZIZ poplača še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če gre za izvršbo na denarna sredstva na dolžnikovih računih.
Ugovornih navedb o blokadi dolžnikovega žiro računa in o težavah pri poslovanju ni mogoče šteti kot razlog, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 55.čl. ZIZ. Enako velja za izredno pravno sredstvo - revizijo - ki naj bi ga dolžnik po svojih trditvah vložil zoper pravnomočno sodno odločbo, ki je izvršilni naslov v tem postopku.
Tožeča stranka je v okviru prekluzivnega enoletnega roka iz 117. čl.
ZOR dovolj določno podala trditve o tem, da je bila pri sklepanju pogodbe s toženo stranko v zmoti glede neke okoliščine v zvezi s sklepanjem pogodbe. S svojimi kasnejšimi navedbami glede vzroka bistvenosti zmote je tožeča le konkretizirala in dopolnila svoje že dane navedbe. Dopolnitev dejanskih navedb glede že postavljenega zahtevka je mogoče tudi po izteku prekluzivnega roka.
Pri tožniku ni bilo zmote o osebi, s katero se sklepa pogodba, saj je bil tožnik ves čas prepričan, da sklepa pogodbo s tožencem, s katerim jo je tudi zares sklenil. Tožeča stranka je bila v zmoti glede okoliščine posla, kar bi glede na določila 1. odst. 61. čl. ZOR utegnila biti bistvena zmota, vendar v obravnavanem primeru sporni člen pogodbe ni odločilna okoliščina, ker za stranke ne ustvarja nikakršnih obveznosti.
Predpogodba mora biti sklenjena v isti obliki, kot je predpisana za glavno pogodbo. Ker je za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo predpisana oblika notarskega zapisa, mora biti tudi predpogodba za ustanovitev take družbe narejena v obliki notarskega zapisa, sicer taka predpogodba ni pravno zavezujoča.
V 1. odst. 142. čl. ZPP/77 je določeno, da je treba med drugim tudi sodbo vročiti osebno strankam. Če vročanje po tem določilu ni uspešno, pa je treba nadaljevati vročanje po določilu 141. čl. ZPP, ne pa po določilu 144. čl. ZPP z nabitjem na vrata, kar je pravilno le v primeru, kadar stranka noče prevzeti sodnih pisanj.
ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 62, 62/2. ZPP člen 257, 257.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - utemeljen ugovor dolžnika - zaslišanje strank
Dolžnik ugovarja, da je dolgovani znesek v celoti poravnal. V dokaz svojih trditev dolžnik predlaga zaslišanje strank, kar je eno od dokaznih sredstev po 257. čl. ZPP, s čimer je dolžnik svoj ugovor obrazložil v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
dejansko stanje v obtožbi - zatrjevana premoženjska korist - ponaredek v listini - konkretizacija
Če obtožba ne zatrjuje višine premoženjske koristi, ki naj bi bila pridobljena s kaznivim dejanjem, pa tudi ne vsebine ponarejene listine v primerjavi s pristno, takšne obtožbe ni mogoče dokazno preizkusiti in je zato potrebno izdati oprostilno sodbo.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
priporni razlog - ponovitvena nevarnost
V izpodbijani odločbi je ponovitvena nevarnost glede na predkaznovanost za enako kaznivo dejanje in glede na način storitve obravnavanega kaznivega dejanja še vedno podana. Zato je bil pripor utemeljeno podaljšan.
KZ člen 42, 42-2, 43, 43/1-2, 135, 135/1, 135/2, 135/4.
posebno huda telesna poškodba - pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje - prištevnost - naklep - odmera kazni - omilitev kazni
Oškodovanec je nedvomno umrl zaradi poškodb, ki mu jih je s kijem povzročil obtoženec in ne zaradi morebitnega udarca z glavo ob padcu ob pločnik, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo postavitev novega izvedenca medicinske stroke. Utemeljeno je tudi zavrnilo pregled kija in rekonstrukcije, kajti dejansko stanje je bilo v celoti razjasnjeno z izpovedbami prič ter z ogledom.
Obtoženčeve sposobnosti razumevanja in obvladovanja niso bile bistveno zmanjšane, ker je udaril oškodovanca s kijem po glavi, ki je nedvomno občutljiv vitalni del telesa in se je zavedal, da mu lahko povzroči posebno hudo poškodbo ter je v to privolil, istočasno pa bi se tudi moral in mogel zavedati, da zaradi poškodbe glave oškodovanec lahko umre, kar se je tudi v resnici zgodilo.
Glede na obtoženčeve zdravstvene razmere in časovno odmaknjenost dejanja je sodišče prve stopnje obtožencu izreklo nekoliko previsoko kazen, zato je ob uporabi omilitvenih določil kazenskega zakonika v tej smeri ugodilo pritožbi obtoženčevega zagovornika ter izpodbijano sodbo spremenilo v odločbi o kazenski sankciji tako, da je obtožencu izreklo kot primerno kazen dve leti in šest mesecev zapora.
Če je sodišče vročilo poziv, naj sporoči pravi naslov dolžnika, upniku osebno, čeprav ima pooblaščenca, ne more ustaviti izvršbe, če upnik na poziv ne odgovori.
ustavitev izvršbe - izvršba na sredstva na računu pri banki - podatki o računu
Upnik je na poziv sodišča z vlogo z dne 9.3.1999 sodišču prve stopnje sporočil le banko, pri kateri ima dolžnik odprt žiro račun, ne pa tudi številke žiro računa, kot to določa 1. odst. 140. člena ZIZ. Že v predlogu za izvršbo z dne 10.12.1998 je upnik sodišče prve stopnje prosil, da v zvezi z manjkajočimi podatki sodišče samo opravi poizvedbe, ker do teh podatkov glede na dopis davčnega urada z dne 23.11.1998 sam ne more priti. Sodišče prve stopnje bi zato moralo v skladu z 2. odst. 140. člena ZIZ samo opraviti poizvedbe o številki dolžnikovega žiro računa in po pridobitvi tega podatka poizkusiti opraviti izvršbo na dolžnikova sredstva na računu pri banki.
ZPP (1977) člen 219, 496a, 496a/1, 219, 496a, 496a/1.
trditveno breme - nova dejstva v pritožbi
Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni konkretno oporekala trditvam in dokazom tožeče stranke in so vse njene navedbe dejstev v pritožbi nove, zato jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo.
Če je dolžnik škodo povzročil pri vodenju poslov upnika na podlagi dogovora o vodenju poslov, se njegova odškodninska odgovornost ne presoja po principu domnevane krivde (1. odst. 254. čl. ZOR), ampak po posebnem določilu 263. čl. ZOR
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine priznava prejem računa, ne zatrjuje pa da ga je zavrnil, mora ostale okoliščine v zvezi z nastankom terjatve dokazati dolžnik sam.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Dolžnik smiselno uveljavlja ugovorni razlog iz 8. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ, ko navaja, da je del dolga v znesku 50.000,00 SIT že vrnil, kar dokazuje s kopijo razčlenitve prometa denarnih sredstev na ŽR. S tem je dolžnik glede navedenega zneska izpolnil pogoj iz 2. odst. 53. čl. ZIZ, saj je navedel dejstvo, s katerim ga utemeljuje (delno plačilo) in prilaga dokaz (razčlenitev prometa na računu).
prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - dokazno breme
Če ni tožena stranka kot kupec blaga tekom pravdnega postopka ponudila nobenega dokaza v smeri svojih trditev, da naj bi ji tožeča stranka izročila blago z napako, je sodišče pravilno zaključilo, da je dolžna tožeči stranki plačati celotno kupnino za dostavljeno blago.
Pogodbo za sodelovanje na sejmu je s tožečo stranko sklenila tožena stranka, pri čemer ni pomembno ali je nato tudi nastopila na sejmu, ali pa je bila to druga družba. Zato mora storitev tožeči stranki plačati.
Ker je izkazano, da je bila tožena stranka opominjana je v skladu s 5. odst. 7. člena v zvezi z 29. in 30. členom Zakona o sodnih taksah dolžna plačati še kazensko takso.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20546
KZ člen 41, 311, 311/2. ZKP člen 340, 340/1, 340/1-1, 340, 340/1, 340/1-1.
prepovedan prehod čez državno mejo - odmera kazni - dokazni postopek - zapisnik o izpovedbah prič - branje zapisnika o izpovedbah
Sodišče prve stopnje je brez soglasja strank na glavni obravnavi prebralo izpovedi dveh prič, ki sta bila prijeta kot begunca ob prestopu državne meje in zaslišana v okviru nujnih preiskovalnih dejanj preden sta bila vrnjena v Republiko Hrvaško, kamor naj bi tudi ilegalno prišla iz Republike BiH, tja pa naj bi pripotovala z letalom iz Turčije. Po oceni pritožbenega sodišča je zaradi navedenih okoliščin pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je prebralo izpovedi prič iz tehtnih razlogov.