telesne bolečine - strah - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - povrnitev negmotne škode
Utemeljenost in višina odškodnine za strah, ne glede na to, ali gre za primarni ali za sekundarni strah, ki je posledica poškodbe, je odvisna od intenzivnosti in trajanja strahu, kar pa se ugotavlja z izvedencem, ki poda objektivne ugotovitve glede trajanja in stopnje strahu, kot tudi z zaslišanjem stranke, ki poda subjektivne ugotovitve glede obstoja obeh predpostavk za prisojo te oblike negmotne škode. Sodišče torej mnenje izvedenca glede obstoja obeh predpostavk presodi v povezavi z dejanskimi ugotovitvami, ki slede iz same izpovedbe stranke o trajanju in stopnji strahu. Mnenje izvedenca je uporabiti kot preizkus realnosti izpovedi stranke glede strahu.
sklic skupščine - nedoločnost predlogov v objavi sklica skupščine - obvezna navzočnost upnika ob rubežu
Ker so vsi delničarji tožene stranke prejeli gradivo za skupščino, ni moč sklepati, da je bila zaradi očitane kršitve dolžnosti ob objavi sklica skupščine (predlogi sklepov, objavljeni ob sklicu v uradnem listu, naj bi bili oblikovani splošno in premalo jasno), kakorkoli onemogočena priprava delničarjev na skupščino in s tem njihovo učinkovito uresničevanje upravljalskih upravičenj.
Sodišče na ničnost sklepov skupščine delniške družbe ne pazi po uradni dolžnosti, temveč se o tem odloča v okviru trditvenega gradiva ničnostne tožbe iz 362. čl. ZGD.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je po določbi 4.odstavka 180.člena in 3.odstavka 188.člena ZPP tožbo tožeče stranke štelo za umaknjeno in postopek ustavilo, ne da bi pred tem odločilo o predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks, storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe. Šele potem, ko sodišče prve stopnje zavrne predlog za oprostitev plačila sodnih taks in po pravnomočnosti sklepa pošlje stranki opomin za plačilo sodne takse, stranka pa tega v roku za opomin ne stori, je namreč mogoče govoriti o tem, da niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, kar je eden izmed dveh pogojev za to, da se tožba šteje za umaknjeno in se postopek ustavi.
ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZIP člen 8, 8/4, 50, 8, 8/4, 50.
pritožba - pritožba zoper sklep o ugovoru
Dolžnik obstoja dolga ter njegove višine ni nikoli izpodbijal, v pritožbi pa dolg priznava in ne navaja nobenega od v zakonu (50. člen ZIP) predvidenih razlogov ali kakšnega drugega razloga, ki bi preprečeval izvršbo. Dolžnik le predlaga, da se ga oprosti plačila zakonitih zamudnih obresti. Zakonite zamudne obresti so posledica dolžnikove zamude s plačilom svojih obveznosti, ki jih sam priznava, podlage za oprostitev plačila zakonitih zamudnih obresti pa ni. Glede na navedeno je izpodbijani sklep tudi v obrestnem delu pravilen.
Dolžnik želi soglasje sodišča za izpolnjevanje svojih obveznosti z asignacijami, in sicer s pooblastilom svojemu dolžniku, da namesto njemu, izpolni dolžnikovemu upniku. Za presojo o takšnem načinu izpolnitve pa sodišče v okviru 32. čl. ZPPSL nima pooblastil. Tako ga ne more ne dovoljevati ne preprečevati.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - pasivna legitimacija
Ugovor pasivne legitimacije, če se izkaže za utemeljen, pripelje do zavrnitve zahtevka, zato je ugovor dolžnika glede na določbo 2. odst. 53. člena obrazložen in je kot tak utemeljen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - dokaz
Dolžnik je ugovarjal višini izterjavanega zneska in se pri tem skliceval na svoje podatke, vendar pa v zvezi s svojimi ugovornimi navedbami sodišču ni predložil nobenih dokazov. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega in je zato ugovor neutemeljen.
pritožba zoper sodbo - rok - zavrženje - prepozna pritožba
Pritožbo zoper sodbo, vloženo en mesec po izteku 15 dnevnega pritožbenega roka, sodišče druge stopnje zavrže kot prepozno, če tega ni storilo sodišče prve stopnje.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru navedel pravo pomembna dejstva, vendar pa sodišču ni predložil dokazov s katerimi bi zatrjevana dejstva dokazoval. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega in je zato ugovor neutemeljen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - negativno dejstvo
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedel, da z upnikom ne posluje že od leta 1996. Upnik nima nobenega dokazila (dobavnice, ali prejemnice), da je blago, katerega plačilo terja, res dobavil. Dolžnik torej uveljavlja negativno dejstvo (da med strankama ne obstaja pravnoposlovno razmerje). Takega dejstva pa ni potrebno dokazovati. Ker je upnik predlogu za izvršbo predložil le listo odprtih postavk kupcev, ne pa samih listin, ki bi dokazovale uveljavljeno terjatev, se pokaže ugovor za dovolj obrazloženega in ima zato vse zahtevane sestavine, kot jih terja določba 2. odst. 53. člena ZIZ.
ZKP člen 366, 366/1, 402, 402/3, 366, 366/1, 402, 402/3.
rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba
Ker je obtoženec kljub pravilnemu pravnemu pouku v izpodbijani sodbi zamudil 15-dnevni pritožbeni rok, saj je pritožbo zoper sodbo vložil šele 7 dni po preteku roka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegovo pritožbo zavrglo kot prepozno. Pritožbeno sodišče je zato obtoženčevo pritožbo zoper sklep o zavrženju zavrnilo kot neutemeljeno.
ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6. ZIZ člen 24, 25, 24, 25.
izvršba proti družbeniku - odgovornost družbenika družbe z omejeno odgovornostjo za obveznosti družbe - prehod obveznosti
Določbe 25. člena ZIZ ni mogoče analogno uporabiti tudi zoper družbenika družbe z omejeno odgovornostjo, češ da osebno odgovarja za dolgove družbe na podlagi 6.odstavka 580. člena ZGD. Uporaba slednje določbe je namreč odvisna od dejanskega vprašanja, le tega pa ni moč ugotavljati v izvršilnem postopku. Ker torej obveznost družbe ni prešla na družbenika, izvršbe ni mogoče predlagati zoper družbenika na podlagi 24.člena ZIZ.
bančni tekoči račun - fizična oseba - pogodbena stranka - vsebina pogodbe
Ker se je tožena stranka zavezala nasproti banki kot fizična oseba, ne more uveljavljati ugovora, da je pogodba o ustanovitvi tekočega računa bila v korist kluba, katere direktor je bil toženec.
Če je zahtevek iz nasprotne tožbe nasproti zahtevku iz tožbe postavljen v razmerju t.i. eventualne kumulacije (tretji odst. 182. člena ZPP) in če o zahtevku iz tožbe še ni bilo odločeno, pomeni, da je zahtevek iz nasprotne tožbe postavljen pod pogojem, ki še ni nastopil. Ker zahtevek iz nasprotne tožbe v tem stadiju postopka nima svoje samostojne procesnopravne eksistence, odločanje o njem ni možno. Če pa ni pogojev za meritorno odločanje o takem zahtevku (iz nasprotne tožbe), je preuranjeno tudi odločanje o stvari pristojnosti za odločanje o takem zahtevku.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dokaz
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedel, da upnik uveljavlja plačilo obresti na obresti. Upnik je predlogu za izvršbo priložil obračune obresti in ne račune, kot zatrjuje. Ugovoru dolžnika zato ni mogoče odrekati pravne relevantnosti. Ker pa ne vsebuje novih dejstev, dolžniku tudi ni bilo potrebno predložiti zanje dokazil.