določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Upoštevaje, da ima nasprotni udeleženec začasno prebivališče v Mariboru, kjer prestaja pripor oziroma se (bo) izvaja(l) tudi varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu na podlagi sklepa sodišča, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotni udeleženec v resnici biva.
predlog za dopustitev revizije - nezdružljivost funkcij - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - mnenje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Kakšna je pravna narava obvestila javnosti z objavo ugotovitev na spletni strani v skladu s tretjim odstavkom 29. člena ZIntPK?
2. Ali sta funkcija poslanca Državnega zbora RS in članstvo v Svetu Madžarske samoupravne narodne skupnosti v Občini Lendava nezdružljivi v smislu prvega odstavka 27. člena ZIntPK?
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - kasatorično pooblastilo - nedovoljen pritožbeni razlog - zavrnitev pritožbe
Pritožnik ne utemeljuje nobenega od razlogov iz drugega odstavka 357. a člena ZPP, zato je Vrhovno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00065985
URS člen 33, 67. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SZ-1 člen 25, 25a, 26. SPZ člen 119. Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka (2004) člen 2-7.
predlog za dopustitev revizije - plačilo v rezervni sklad - povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad - bistvena sprememba - soglasje etažnega lastnika - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - ustavne pravice - pravica do zasebne lastnine - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zakonska zveza med sodnikom pritožbenega sodišča in stranko v postopku - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je soproga nasprotnega udeleženca sodnica Višjega sodišča v Kopru, ki je v razmerju do pristojnega Okrajnega sodišča v Piranu neposredno instančno sodišče, ter da je predlagano njeno zaslišanje, sama po sebi ne vzbuja razumnega dvoma o zmožnosti nepristranskega sojenja vseh sodnikov pristojnega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakonov ter morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (3. člen ZS ter 2. in 37. člen ZSS).
GRADBENIŠTVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00066659
URS člen 22, 26. ZUreP člen 12. ZVNDN člen 37, 37/1, 37/2, 37/2-4. ZGO-1 člen 14, 14/1, 54.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost države za protipravno ravnanje upravnega organa - protipravno ravnanje upravne enote v postopku izdaje uporabnega dovoljenja - izdaja gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - občinski prostorski akti - občinski odlok - kota pritličja - poplavno območje - vzročna zveza - zavrnitev revizije
Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave med drugim izhaja, da so sodišča, ki uporabljajo zakon v konkretnih primerih, dolžna enake položaje obravnavati enako in dosledno uporabljati zakon, brez upoštevanja osebnih okoliščin, ki v pravnem pravilu niso navedene kot odločilne. Ob povsem enakem dejanskem stanju torej ne sme priti do različne odločitve. Ker Vrhovno sodišče ne vidi razlogov za drugačno odločitev, zadevi pa sta v vseh bistvenih okoliščinah identični, se sklicuje na že obširno podane razloge v sodbi II Ips 47/2022.
odškodnina za izgubljeni dobiček - izračun izgubljenega dobička - načelo popolne odškodnine - normalen tek stvari - dolžnost zmanjševanja škode - smotrnost investicije - ugoditev reviziji
O povrnitvi izgubljenega dobička se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka. Normalni tek stvari zahteva presojo ex ante, izhajajoč iz stanja v času nastanka škodnega dogodka, in ne ex post, za nazaj, izhajajoč iz stanja v času, ko je škoda že nastala, torej v luči poznejšega razvoja dogodkov in poznavanja dejanskega vpliva in učinkov škodnega dogodka, ki (za nazaj) omogočajo presojo najbolj ustreznega (optimalnega) ravnanja prizadetih subjektov ali, kot poudarja tožnik, celo sprotnega prilagajanja nameravanega ravnanja konkretnim, tekom postopka spreminjajočim se okoliščinam.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZGJS člen 76.
predlog za dopustitev revizije - tožba na ugotovitev lastninske pravice - lastninjenje po ZGJS - nepremičnina v družbeni lasti - pravica uporabe - dejanska razlastitev - zavrnitev predloga
ZMZ-1 člen 65, 65/1, 65/2, 65/4,. ZUS-1 člen 52, 80, 80/3, 80/3-3.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - presoja tožbene novote - pogoji za uvedbo ponovnega postopka - ugotavljanje okoliščin - po uradni dolžnosti
Tožnik, ki je šele v tožbi podal navedbe, ki naj bi pomembno povečale verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite, s tem ni navedel novih dejstev, ki bi se nanašale na upoštevano dejansko stanje iz sklepa toženke, torej novot v smislu 52. člena ZUS-1, ampak okoliščine, ki vzpostavljajo podlago za vložitev drugega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka odločanja o mednarodni zaščiti na podlagi drugega razloga preganjanja.
Sodni nadzor v upravnem sporu je namenjen preverjanju pravilnosti in zakonitosti sklepa iz 65. člena ZMZ-1 upoštevaje dejstva, navedena v okviru postavljenega zahtevka stranke (v tem primeru tožnika), na katerih tak sklep temelji. Posledično je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da je tožnik skladno s 64. in 65. členom ZMZ-1 (šele) v postopku pred sodiščem upravičen navesti novo okoliščino za vložitev zahtevka za uvedbo ponovnega postopka odločanja o mednarodni zaščiti, ki naj bi pomembno povečevala verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite, kar je materialni pogoj za dopustitev vložitve ponovne prošnje na podlagi vloženega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka (drugi odstavek 64. člena v zvezi s četrtim odstavkom 65. člena ZMZ-1).
Navajanje okoliščin, ki ne utemeljujejo pogojev za mednarodno zaščito, od pristojnega organa ne terja zastavljanja vprašanj, ki bi prosilca vodila k navajanju drugih okoliščin.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev - zagotovitev ustrezne delovne opreme - zaščitna oprema - dolžnost zagotavljanja osebne varovalne opreme - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava - dokazna ocena - ugoditev reviziji
ZVZD-1 res v 12. členu tudi delavca zavezuje k spoštovanju in izvajanju ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Vendar to ne pomeni, da si je delavec dolžan sam zagotavljati varovalno opremo. Po tretjem odstavku 12. člena ZVZD-1 je dolžnost delavca v tem, da uporablja sredstva za delo, varnostne naprave in osebno varovalno opremo skladno z njihovim namenom in navodili delodajalca, da z njimi pazljivo ravna in skrbi, da so v brezhibnem stanju. Varovalno opremo pa je po 5. in 9. členu ZVZD-1 dolžan zagotoviti delodajalec.
Tožnik tudi utemeljeno opozarja, da dolžnost delodajalca, da delavcu zagotovi varovalno opremo, ni odvisna od tega ali gre za enostavno delovno opravilo ali ne. Tudi enostavna opravila lahko brez uporabe varovalne opreme postanejo nevarna. In prav za tak primer gre v obravnavani zadevi. Za pritrjevanje tovora mora delodajalec vozniku tovornjaka zagotoviti zaščitne rokavice in ga seznaniti z njegovo obveznostjo, da zaščitne rokavice uporablja. Šele potem, ko delodajalec to obveznost izpolni, lahko nastopi dolžnost delavca, da izpolni svoje obveznosti iz 12. člena ZVZD-1.
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev lastninske pravice - ZLNDL - opredelitev do relevantnih navedb stranke - pravica do izjave - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali bi se sodišče druge stopnje (ob zaključku, da je tožnica lastnica frizerskega salona, ki ga je pridobila z realizirano darilno pogodbo od očeta leta 1966 ali leta 1967, in ugotovitvi njene lastninske pravice na celotnih nepremičninah s parc. št. 842/12 in 842/13, obe k. o. ...) moralo opredeliti do navedb toženke, da je imel tedanji frizerski salon slabih 24 m2, današnji objekt na nepremičninah s parc. št. 842/12 in 842/13, obe k. o. ..., pa ima 174,3 m2.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00065962
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 921. ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-6.
predlog za dopustitev revizije - izguba zavarovalnih pravic - regresna obveznost zavarovanca - vzročna zveza - tehnična brezhibnost vozila - traktor - standard zahtevane skrbnosti - obrazloženost sodbe sodišča druge stopnje - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je izpodbijana sodna odločba drugostopenjskega sodišča pomanjkljiva, ker iz sodbe druge stopnje ne izhaja argumentacija, da je bistven vzrok za toženčev prispevek (krivdo) k nastanku nezgode v deležu 60 % hibnost vozila?
- Ali sta v okoliščinah konkretnega primera sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili pravni standard skrbnosti voznika traktorja?