Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
Predlog se zavrne.
Skladno s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagatelj je vlogo vložil sam, pri tem pa ni izkazal (niti navedel), da ima opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP).
Predlog se zavrne.
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je Upravno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da mora pristojni organ za BPP pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči za postopke, ki niso zajeti v 7. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči, tj. se ne vodijo pred sodiščem ali organom za poravnavanje - kot je zaslišanje osumljenca pred policijo - odločati o obstoju vsebinskega pogoja po 24. členu ZBPP?
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali gre pri ureditvi ZFPPIPP, ki ne določa, da se v primeru, ko upnik v stečajnem postopku kupi nepremičnino po nižji ceni od ocenjene vrednosti, kupnina pa ne zadošča za poplačilo njegove terjatve, šteje, da je ta upnik poplačan do višine ocenjene vrednosti nepremičnine, za pravno praznino, ki jo je potrebno zapolniti z analogno uporabo določbe 200.a člena ZIZ.
Za formalno popolnost predloga mora predlagatelj ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prim. 367.a člen ZPP). Bistvo zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način.
Predlagatelj mora za formalno popolnost predloga ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prim. 367.a člen ZPP). Bistvo zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali kršitev pogodbene obveznosti, da naročitelj z osebo, s katero ga je seznanil posrednik, v času trajanja pogodbe ali po njenem prenehanju, sam in brez vednosti posrednika sklene prodajno pogodbo s to osebo, pomeni kršitev denarne ali nedenarne obveznosti oziroma, v kolikor gre za kršitev (nedenarne) obveznosti, ali je pogodbena kazen, dogovorjena, za primer takšne kršitve pogodbene določbe, dopustna.
Dolžnika zastopa pooblaščenec, ki je odvetnik. Predlog za dopustitev revizije ni bil vložen v elektronski obliki, temveč je bil na Vrhovno sodišče poslan priporočeno po pošti, kar je v nasprotju z določbe prvega odstavka 123.a člena ZFPPIPP.
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali uveljavitev Kazenskega zakonika (KZ-1), ki je v primerjavi s prejšnjim KZ odpravil institut pretrganja zastaranja kazenskega pregona s procesnimi dejanji, pomeni, da vodenje kazenskega postopka in izdaja pravnomočne obsodilne kazenske sodbe zoper povzročitelja škode ne povzročita več ponovnega začetka teka zastaralnega roka za odškodninsko terjatev na podlagi prvega in drugega odstavka 353. člena OZ?
- Ali se določba 367. člena OZ o trimesečnem varovalnem roku za vložitev odškodninske tožbe smiselno uporablja tudi v primeru, ko se kazenski postopek zoper povzročitelja škode sicer zaključi s pravnomočno obsodilno sodbo, vendar kazensko sodišče oškodovanca s premoženjskopravnim zahtevkom v skladu s 105. členom ZKP napoti na pravdo?
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali letni oziroma mesečni razpored del, ki ga delodajalec objavi vsako leto in v predhodnem mesecu za naslednji mesec, v okoliščinah konkretnega primera predstavlja ustrezno razporeditev delovnega časa iz druge alineje prvega odstavka 32.b člena KPZSV, v smislu vnaprej predvidljivega in sistemsko jasnega razporejanja na delo;
- ali je razlaga KPZSV glede določbe drugega odstavka 32.b člena KPZSV, ki se nanaša na plačilo nadomestila za praznične dni z dne 17. 11. 2023 in z dne 9. 1. 2024 ustvarila povsem novo določilo, ki ga pogodbeni stranki pred tem nista določili in je razširila uporabo določb KPZSV preko prvotnega in jasnega dogovora pogodbenih strank, ki je bil nato konkretiziran s sprejemom Aneksa h KPZSV z dne 25. 11. 2024, objavljenim v Ur. l. RS, št. 99/2024, ki je pričel veljati dne 1. 1. 2025.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede vrednotenja tožnikovega lastniškega deleža gospodarske družbe.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo 73. v zvezi s 77. in 79. členom ZDR-1, ko je presodilo, da je pogodba o zaposlitvi prenehala veljati že zaradi razrešitve tožnika s funkcije direktorja.
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravilna razlaga, da je določbo 200.a člena ZIZ mogoče upoštevati le v notranjem upniško - dolžniškem razmerju med upnikom in dolžnikom v zvezi z vprašanjem poplačila terjatve, ne pa tudi v razmerju takšnega upnika kot kupca nepremičnine v izvršilnem postopku do države oziroma oblastnih organov ob odmeri kapitalskega dobička, pri čemer gre pri določbi 200.a člena ZIZ za fikcijo, ki je namenjena odvrnitvi nesorazmernosti položaja, ko bi upnik, ki je kupil nepremičnino po nižji vrednosti, obdržal terjatev do dolžnika, ne nanaša pa se ta fikcija na kupnino, ki jo v zameno za nepremičnino plača upnik kot kupec?
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali se pri odmeri NUSZ od prostorov, ki jih verska skupnost uporablja za versko dejavnost, še naprej uporablja določba 1. odstavka 59. člena ZSZ/84, ki določa davčno oprostitev za navedene prostore?
Ali je ureditev odmere NUSZ od prostorov, ki jih verska skupnost uporablja za versko dejavnost, dovolj natančna, jasna in predvidljiva in s tem skladna z načeli pravne države?
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zadnjemu letu nadzora (to je letu 2013) pripisalo sorazmeren del prirasta premoženja, čeprav je nesporno, da v tem letu (2013) do prirasta premoženja ni prišlo?
2. Po kakšni davčni stopnji se obdavči prirast premoženja, če v zadnjem davčnem obdobju ni prirasta premoženja, davčni zavezanec pa nima obdavčljivih dohodkov?
Predlog se zavrne.