ZJZP člen 59, 59/1, 59/2, 59/3. ZZDej člen 5, 5/1.
koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - ustavitev postopka po objavi javnega razpisa - pravica javnega partnerja do neizbire - presoja utemeljenosti razlogov za ustavitev postopka
ZJZP kot pravilo postavlja izhodišče, da javni partner ni zavezan izbrati izvajalca javno-zasebnega partnerstva in tako določa njegovo avtonomijo, ali bo javno-zasebno partnerstvo sklenil ali ne. Sam postopek javnega razpisa ne pomeni zavezujoče ponudbe ali pridobitve pravice kandidata, ki bi se lahko uveljavljala na podlagi tožbenih zahtevkov ali drugih pravnih sredstev. Javno zasebno-partnerstvo je sklenjeno šele s sklenitvijo ustrezne pogodbe (68. člen ZJZP), do tedaj pa za zasebnega partnerja ne nastopijo upravičenja, ki bi javnega partnerja lahko prisilila v oblikovanje javno-zasebnega partnerstva.
Odločitev o tem, ali se bo za izvajanje neke konkretne zdravstvene storitve, ki jo mora zagotavljati občina, sploh podeljevala koncesija ali pa se bo ta storitev zagotavljala v obliki javnega zavoda, pa je v pristojnosti občine; po prvem odstavku 5. člena ZZDej namreč mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni, in za to raven gre v obravnavanem primeru, določa in zagotavlja občina.
zdravstvena dejavnost - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - pogoji za opravljanje dejavnosti - babiška dejavnost - porod na domu - obrazložitev odločbe
Toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedla pravnih podlag, na podlagi katerih je zavrnila vlogo tožnice za izdajo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti na področju babištva na domovih pacientov. Pri tem je dodati, da Šifrant ne more biti pravna podlaga, na podlagi katere bi lahko toženka zaključila, da sodi opravljanje zdravstvene dejavnosti na področju babištva v specialistično bolnišnično dejavnost.
koncesija - koncesija za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti - zobozdravstvena dejavnost - podelitev koncesij - neposredna vloga za podelitev koncesije - subsidiarna uporaba ZJZP - javni razpis
To, da ZZDej ne določa postopka izbire koncesionarja, ne pomeni, da je na področju zdravstvene dejavnosti mogoča neposredna izbira koncesionarja brez predhodno izvedenega javnega razpisa. Z institutom javnega razpisa se namreč v postopku podeljevanja koncesij zagotavlja uresničevanje načela transparentnosti postopka in omogoča konkurenco ter nadzor nad enakostjo obravnave posameznih interesentov.
inšpekcijski postopek - zdravilo - promet z zdravili - uničenje blaga
Glede na obseg pošiljke je prvostopenjski organ utemeljeno zaključil, da zdravilo sibutramin ni bilo namenjeno za osebno uporabo, pač pa za nadaljnji promet. Temu tudi tožeča stranka ne oporeka, meni pa, da do prometa s sporno pošiljko zdravil sploh še ni prišlo, saj so bila ta zasežena, preden so bila dana na trg in s tem na voljo končnim kupcem, vendar pa sodišče temu ne sledi.
V obravnavanem primeru ni sporno, da je sibutramin zdravilo, ki ga je Evropska agencija za zdravila že v letu 2010 umaknila s seznama dovoljenih zdravil in da tudi nobeno od zdravil, ki vsebuje to snov, nima dovoljenja za promet na območju RS. Taka ugotovitev pomeni, da je s tem izpolnjen eden od pogojev, ki že zadošča za ukrep uničenja zdravila. Tožena stranka zato utemeljeno ni sledila predlogu tožeče stranke, da bi sama poskrbela, da bi se sporna pošiljka vrnila kitajskemu dobavitelju, saj za to nima zakonske podlage.
ZPacP člen 66, 78. ZUP člen 8, 214, 237, 237/2, 237/2-7.
pacientove pravice - načelo materialne resnice - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločba ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti, zato je ugovor tožeče stranke glede kršitev postopka utemeljen.
ZIN člen 7, 7/3. Pravilnik o živilih za posebne zdravstvene namene (2002) člen 8. Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 člen 17, 17-3. Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane člen 16. Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega Parlementa in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih člen 3, 10, 12.
V preteklosti se je v Sloveniji prodajal izdelek BioBran MGN-3 kot prehransko dopolnilo, ker pa ga naenkrat ni bilo več, je tožnica začela tržiti ImunoBran MGN-3 (živilo za posebne zdravstvene namene), pri čemer pa je zaradi kontinuitete obveščanja potrošnikov na svoji spletni strani navedla, da sta oba izdelka enaka, saj vsebujeta enako aktivno učinkovino; kasneje je tožnica ta „enačaj“ s svoje spletne strani umaknila. Če ni novih dognanj medicinske stroke, da gre za živilo za posebne zdravstvene namene, prehransko dopolnilo ne more kar postati živilo za posebne zdravstvene namene. Poleg tega tožnica za ImunoBran MGN-3 navaja, da je namenjen dietetskemu uravnavanju oslabljenega imunskega sistema, pri čemer pa upoštevaje Napotke ministrstva za razvrstitev živilo za posebne zdravstvene namene oslabel imunski sistem, denimo zaradi kemoterapije ali obsevanja, ne predstavlja indikacije, ki bi zahtevala posebno prehransko obravnavo; zato bi bilo označevanje tega izdelka kot živilo za posebne zdravstvene namene, kar jasno izraža, da gre za posebno živilo, namenjeno prehranjevanju oz. prehranski obravnavi bolnikov z omejeno, oslabljeno ali moteno zmožnostjo uživanja običajnih živil, lahko zavajajoče za potrošnike.
ZZdrS člen 12, 12/2, 71. ZPVI člen 11, 11/7. Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (2004) člen 2, 31 b, 31 b/1, 31 č.
zdravstvena dejavnost - zdravniška služba - licenca za opravljanje dejavnosti - strokovna usposobljenost
Tožnik ne izpolnjuje pogojev za samostojno opravljanje dela v Republiki Sloveniji že zato, ker je bilo pravnomočno ugotovljeno, da v tujini opravljeno izobraževanje ni enakovredno slovenskemu strokovnemu naslovu doktor dentalne medicine. Takšen naziv oziroma poklicno kvalifikacijo v Republiki Sloveniji bo tožnik lahko pridobil zgolj v primeru, če bo opravil še štiri manjkajoče izpite.
akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - sklep o priznanju statusa stranskega udeleženca - ni upravni akt po ZUS1 - pojem upravnega akta
V obravnavani zadevi predstavlja izpodbijani sklep odločitev, da se tretji osebi prizna lastnost stranskega udeleženca v upravnem postopku, začetem na podlagi tožnikove vloge, to pa je odločitev procesne narave. S tem sklepom ni bilo vsebinsko odločeno o nobeni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Zato ta sklep ne predstavlja upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1.
Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (2004) člen 31b, 31b/1, 31b/4, 31č, 31č/1.
pripravništvo - strokovni izpit - delovne izkušnje - zaposlitev v Republiki Sloveniji - tujec - doktor dentalne medicine
Če je delavec zaključil izobraževalni program, ki ne izpolnjuje pogojev izobraževalnega programa v Republiki Sloveniji, se določi opravljanje dodatnega izpita ali dodatnih izpitov, ki bi jih delavec moral opraviti, da bi izobraževalni program po vsebini in poteku ustrezal slovenskemu izobraževalnem programu. Določi se strokovno področje dodatnega izpita ali strokovno področje dodatnih izpitov, rok za njegovo ali njihovo opravo in izobraževalni zavod, kjer se dodatni izpiti ali izpit opravljajo.
ZZdrS člen 33, 33/1, 35, 35/2. Pravilnik o zdravniških licencah (1999) člen 9, 9/7, 48, 48/1.
licenca - licenca za opravljanje dejavnosti - strokovna usposobljenost - preizkus usposobljenosti - opravljanje preizkusa strokovne usposobljenosti - opravljanje izpita
Pobuda za opravljanje preizkusa strokovne usposobljenosti je izključno v rokah zdravnika. Naslovnik obveznosti je namreč zdravnik in ne zbornica, iz česar po presoji sodišča izhaja, da je v njegovih rokah tudi pobuda oziroma vložitev zahteve za opravljanje preizkusa.
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju - oploditev z biomedicinsko pomočjo - mnenje zdravniške komisije - obrazložitev odločbe
ZPacP posebnih določb, ki bi se nanašale na obrazložitev sprejete odločitve nima, to pomeni, da se na podlagi 65. člena ZPacP subsidiarno uporabijo določbe 214. člena ZUP, po katerih mora obrazložitev vsebovati razloge, ki se nanašajo tako na dejansko kot tudi na pravno podlago izreka odločbe.
ZUP člen 214, 214/1. ZPacP člen 65, 75, 75/1, 75/2, 78, 78/2, 78/2-4.
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - razlogi za odločitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja zakaj je tožena stranka sprejela odločitev, ki ni skladna z zaključki internega strokovnega nadzora pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki ga je na podlagi 76. člena ZPac odredila sama. Tožena stranka lahko sicer tudi po mnenju sodišča pride do drugačnih zaključkov, kot so bili ugotovljeni z internim strokovnim nadzorom, vendar mora ustrezno obrazložiti na podlagi katerih dejstev in dokazov je prišla do takšnega zaključka.
ZZdrS člen 33, 35, 36. Pravilnik o zdravniških licencah (1999) člen 21, 22.
pogoji za podaljšanje dovoljenja - opravljanje preizkusa strokovne usposobljenosti
Ker mora zdravnik, ki zdravniške prakse ne opravlja v polni delovni obveznosti, izkazati svojo sposobnost samostojnega opravljanja zdravniške službe na področju, za katerega je predlagal podaljšanje licence, je bila določitev izvedeniškega dela ustrezna tej zahtevi.
ZZVZZ člen 65, 65/1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-4. OZ člen 22, 22/3, 623, 623/2.
zdravstvena dejavnost - koncesija - pritožbeni postopek - sodno varstvo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Razpis tožene stranke ima pravne značilnosti vabila k licitaciji za sklenitev pogodbe oz. javnega zbiranja ponudb, v teh primerih je ustrezno sodno varstvo zagotovljeno pred rednimi sodišči, v okviru reševanja sporov, ki izvirajo iz premoženjskih razmerij.
zdravstvena dejavnost - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - dohodek iz zaposlitve - pogodba o zaposlitvi - pogodba civilnega prava - elementi delovnega razmerja - samostojni podjetnik
Tožeča stranka utemeljeno opozarja na določbo 65. člena ZZdrS, ki je v inšpiciranem obdobju javnim zdravstvenim zavodom dopuščala sklepanje pogodb civilnega prava z zdravniki. Podjemna pogodba se na podlagi 65. člena ZZdrS lahko sklepa tudi za stalna, ne le občasna dela, ki sicer spadajo v redni program dela javnega zdravstvenega zavoda oziroma so zajeta v okviru del in nalog, ki so določene s pogodbo o zaposlitvi z lastnim zaposlenim zdravnikom. Zakon sklenitve pogodbe v ničemer ne veže na pogoj, da je na tej pravni podlagi opravljeno delo po vsebini drugačno od dela, ki ga zdravniki sicer opravljajo v okviru svojega rednega delovnega razmerja. Pri presoji pravne narave razmerja je treba upoštevati tudi določbo drugega odstavka 11. člena ZDR, ki v zakonsko predvidenih primerih dopušča, da se delo, kljub temu, da se opravi v obliki, ki ima elemente delovnega razmerja, opravi na podlagi pogodbe civilnega prava, če za to obstaja ustrezna zakonska podlaga. Ravno 65. člen ZZdrS pa predstavlja takšno zakonsko izjemo, kar je treba spoštovati tudi v zvezi z obdavčitvijo tako prejetih dohodkov.
zdravstvena dejavnost - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - pogodbeno razmerje - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja
Tožeča stranka je imela z ozirom na določbe (v inšpiciranem obdobju veljavnega) 65. člena ZZdrS zaradi pomanjkanja ustrezno usposobljenih zdravnikov pravico, da sklepa podjemne pogodbe tudi s svojimi lastnimi zaposlenimi zdravniki in je zato treba to spoštovati tudi pri obdavčitvi.
zdravstvena dejavnost - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Zmotno je stališče tožene stranke, da zaradi nepredložitve pogodbe o zaposlitvi pogodbe o delovnem razmerju s specialistom medicinske biokemije, vloga ni popolna. Tožena stranka po mnenju sodišča vloge tožeče stranke glede na to, da njena vsebina ni predpisana s predpisom ne bi smela zavreči.
ZZDej člen 5, 5/1, 44i. ZJZP člen 42, 53, 53/3, 54, 58, 64.
zdravstvena dejavnost - podelitev koncesij - javnozasebno partnerstvo - merila za vrednotenje vlog - načelo enakosti pred zakonom - ugotavljanje škode - prizadetost javnega interesa
Tožeča stranka je bila v neenakopravnem položaju v razmerju do stranke z interesom. Sodišče se vsekakor strinja z navedbo tožeče stranke, da je bilo kršeno načelo enakopravnosti in konkurenčnosti in če bi izpodbijana odločba ostala v veljavi, to ne bi bilo skladno z ustavno dopustnimi cilji pri dodeljevanju koncesije, to je v skladu z načelom enakosti pred zakonom. Tožeča stranka je izpolnjevala pogoj za opravljanje dejavnosti, a je bila kljub temu neupravičeno izločena iz nadaljnjega postopka. Škoda ji je torej nastala že s tem, ker je bila iz konkurence pri pridobitvi koncesije izločena neupravičeno.
V primeru odprave odločbe bi lahko stranka z interesom še vedno opravljala dejavnost ortodontije, le da bi jo morala opravljati kot zasebno zdravstveno dejavnost brez koncesije, s tem, da se bo o njeni vlogi za podelitev koncesije ponovno odločalo v ponovljenem postopku. Pri oceni nesorazmernosti obremenitve je potrebno upoštevati tudi to, da je stranka z interesom doslej na podlagi koncesije svojo dejavnost opravljala in za nazaj ni mogla biti oškodovana.
Sodišče se ne strinja s tem, da bi dejansko lahko bilo večje število pacientov prizadetih. Pacienti bi lahko nadaljevali zdravljenje pri stranki z interesom tudi, če bi jo morala ta opravljati kot zasebno zdravstveno dejavnost brez koncesije. Razen tega se v zvezi s tem sodišče strinja z navedbami tožeče stranke, da v primeru odvzema koncesije pacienti ne bi ostali brez ortodonta. Če bi določeno število pacientov v primeru odprave odločbe moralo zgolj zamenjati ortodonta, pa v tem primeru po mnenju sodišča tudi ni mogoče govoriti o posegu v javno korist. Čeprav je odnos med pacientom in zdravnikom res lahko tudi precej oseben in vezan na zaupanje, pa mora po drugi strani vsak pacient tudi računati, da se lahko vedno pripeti, da pride do zamenjave zdravnika. Iz vseh navedenih razlogov se sodišče ne strinja z navedbami stranke z interesom, da bi odprava odločbe povzročila kolaps na trgu zagotavljanja ortodontskih storitev.
ZZDej člen 42, 43. ZGJS člen 41, 42. ZZ člen 25, 27.
zdravstvena dejavnost - podelitev koncesij - odločba o podelitvi koncesije - pogodba o koncesiji - nosilec koncesijske pravice - prenehanje koncesije
Določitev nosilca koncesije kot osebe, ki izvaja zdravstvene storitve, za katere se podeljuje koncesija, v ZZDej, veljavnem ob podelitvi koncesije tožeči stranki (v letu 2001) res ni predvidena. Predvidena tudi ni z Zakonom o zavodih kot sistemskim zakonom, ki ureja podeljevanje koncesij na področju javnih služb. Vendar pa obenem ne ZZDej ne ZZ takšne možnosti ne izključuje, saj ni izrecnih določb v tej zvezi. Tudi vsebina odločbe o koncesiji ni bila predpisana v nobenem od obeh zakonov, medtem ko je bilo glede pogodbe o koncesiji v ZZDej določeno le, katere vsebine se predvsem (in torej primeroma) določijo v pogodbi, po določbah ZZ (drugi odstavek 26. člena) pa celo velja, da se s pogodbo o koncesiji določijo pogoji, pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo, v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo. Ovire za določitev t. i. nosilca koncesije pa tudi ni videti po vsebini in tega nenazadnje niti tožeča stranka v tožbi ne zatrjuje. Zato je po prepričanju sodišča šteti določitev nosilca koncesije v odločbi za pogoj, ki ga je tožeči stranki postavilo pristojno Ministrstvo in ki kot takšen ni bil v nasprotju s predpisi. Kar po presoji sodišča velja še toliko bolj, ker zadevna odločba Ministrstva z ozirom na zakonsko ureditev (25. člen ZZ) ni zgolj odločba, s katero se podeli koncesija, temveč je hkrati tudi odločba, s katero se koncesija ustanovi, kar pomeni, da (kot koncesijski akt) lahko temelji tudi na (širših) premislekih v zvezi z ustanovitvijo in ne le v zvezi s podelitvijo koncesije. Pooblastila ustanovitelja koncesije so namreč še posebej široka, saj se s koncesijo daje pooblastilo za opravljanje dejavnosti, ki je sicer v izključni pristojnosti države ali lokalne skupnosti.