davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - zdravstvena dejavnost - dohodek iz delovnega razmerja - pogodba civilnega prava - delo po pogodbah civilnega prava
Dohodkov, doseženih na podlagi sklenjenih pogodb ni mogoče šteti za dohodke iz dejavnosti iz 46. člena ZDoh-2, temveč za dohodke, opredeljene v 35. členu oziroma 36. členu ZDoh-2. Dohodki zdravnikov in diplomiranega zdravstvenika, plačani na podlagi računov, so po svoji ekonomski vsebini pravilno obravnavani kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2, ker so bile te storitve po vsebini dejansko opravljene v odvisnem pogodbenem razmerju med delodajalcem in fizično osebo.
dovoljenje za opravljanje dejavnosti - pogoji za opravljanje dejavnosti - obrazložitev odločbe
Tožena stranka ni pojasnila, zakaj je specializacija iz klinične fiziologije, glede na stališče ZZS, nujni pogoj za opravljanje zdravstvene dejavnosti na področju hiperbarične medicine. Tožena stranka je le ugotovila, da nosilec dejavnosti tožeče stranke nima specializacije s tega področja in da zato ne izpolnjuje pogojev za izvajanje zdravstvene dejavnosti hiperbarične medicine, ne da bi se opredelila do njegovih dokazil o usposabljanju in delu na tem področju. Razumljivo je, da tožena stranka, kot upravni organ, nima potrebnih znanj, da bi sama ocenjevala, ali tožeča stranka izpolnjuje pogoje za opravljanje zdravstvene dejavnosti na področju hiperbarične medicine, vendar pa to ne pomeni, da se sme zadovoljiti le s stališčem, ki ga je pri ZZS pridobila že v letu 2015.
ZLD člen 5, 6, 9, 10. Pravilnik o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti (1992) člen 31, 32, 33.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - opravljanje lekarniške dejavnosti
Ne ZLD in ne ZZDej ne izključujeta sočasnega delovanja lekarn ali podružnic lekarn, ki so ustanovljene kot javni zavod ali je zanje dodeljena koncesija, če so ustanovljene oziroma je zanje dodeljena koncesija na območjih, ki se prekrivajo.
Tožnik se moti, ko meni, da širitev lekarniške mreže, če se za to pokaže potreba (prebivalstva, zdravstvenih zavodov, idr.), ni več možna, saj zakon ne samo da daje tako možnost, temveč tudi nalaga državi ali lokalni skupnosti, da ustrezno postopa, če se izkaže, da je za širitev lekarniške mreže izkazan javni interes. Člen 10 in 15 ZLD pa res ne dopuščata delovanja javnega zavoda ali koncesionarja na območju, za katerega (javni zavod) ni bil ustanovljen oziroma ki ni določeno v odločbi o podelitvi koncesije, za kar pa v tem primeru ne gre.
ZDoh-2 člen 35, 35/3, 36, 46. ZZdrS člen 65, 65/1.
dohodnina - dohodek iz zaposlitve - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - navidezna (simulirana) pogodba
Tožeča stranka trdi, da so bile storitve, ki jih je opravila ona kot zdravnica, torej kot fizična oseba, plačane pravni osebi ter da zato teh dohodkov ni mogoče šteti v davčno osnovo tožnice kot fizične osebe. Po mnenju sodišča pa je upoštevajoč, v času izdaje izpodbijane odločbe veljavnega prvega odstavka 65. člena ZZdrS, lahko javni zdravstveni zavod oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki opravlja zdravstveno dejavnost v okviru javne zdravstvene službe, če je bilo to potrebno zaradi nemotenega izvajanja zdravstvene dejavnosti, sklenil za opravljanje zdravniške službe podjemno pogodbo ali drugo pogodbo civilnega prava z zdravnikom, zaposlenim pri tem javnem zdravstvenem zavodu oziroma drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstvene dejavnosti, ne glede na to za kakšen delovni čas je ta zdravnik zaposlen. To pa pomeni, da je sklenitev pogodbe na tej podlagi dopustna le z zdravnikom kot fizično osebo in ne s samostojnim podjetnikom ali celo družbo z omejeno odgovornostjo.
Okoliščine, ki bi kazale na tržno obnašanje in samostojno ter neodvisno opravljanje storitev po sklenjeni pogodbi o opravljanju zdravstvenih storitev v konkretnem primeru ni zaslediti niti jih tožeča stranka v tožbi konkretno ne zatrjuje. Čim pa je tako, dohodkov doseženih na podlagi pogodbe o opravljanju zdravstvenih storitev/dežurstvo na otroškem oddelku ni mogoče šteti za dohodke iz dejavnosti iz 46. člena ZDoh-2, temveč gre za dohodke iz zaposlitve iz 35. oziroma 36. člena ZDoh-2, kot se pravilno ugotavlja v izpodbijani odločbi in ki vključujejo tako dohodke iz delovnega razmerja kot tudi dohodke iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi podlagi.
S sklenitvijo pogodbe o opravljenih zdravstvenih storitev/dežurstvo na otroškem oddelku se je izognilo zakonski omejitvi glede višine plačila za nadurno delo in s tem prisilnim predpisom, zato je pogodbo šteti kot za navidezno in kot prikrit posel nadurno delo, le to pa se po določbah 35. člena ZDoh-2 obdavči kot dohodek iz zaposlitve.
ZDavP-2 pravil o tem, kdaj je posamezen pravni posel navidezen, ne vsebuje, zato se o navedenem vprašanju odloča po splošnih pravilih obligacijskega prava (50. člen OZ).
ZZDej člen 3, 74. ZPDZC-1 člen 3, 19. ZZdrav člen 4, 4/3, 5.
inšpekcijski postopek - ukrep zdravstvenega inšpektorja - zdravstvena dejavnost - specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost - dovoljenje za opravljanje dejavnosti
Do predloženih študij, komentarjev, analiz in literature kot dokazov k trditvi, da gre za alternativno obliko zdravljenja s pozitivnimi rezultati, ki je v tujini kot taka priznana, se tožena stranka po presoji sodišča v zadostni meri izreče z ugotovitvijo, da kelacija po Pravilniku o opredelitvi zdravilskih sistemov in zdravilskih metod ter o postopku evidentiranja, priznavanja in nadzora zdravilskih sistemov in zdravilskih metod, ki se uvajajo v zdravilsko dejavnost, ki je bil sprejet na podlagi tretjega odstavka 4. člena in 5. člena ZZdrav, ni uvrščena v seznam zdravilskih sistemov in zdravilskih metod, ki se lahko, ob izpolnjevanju pogojev, določenih v ZZdrav in na njegovi podlagi sprejetega pravilnika, izvajajo v Republiki Sloveniji.
koncesija - podelitev koncesij - opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Glede na naravo koncesijskega razmerja le-ta determinira obseg upravno sodne presoje odločbe o izbiri koncesionarja. V delu, ki se nanaša na izpolnjevanje razpisnih pogojev, je le-ta podvržena vsem pravilom in standardom presoje upravnega akta. V primeru, če se je koncedent odločil, da izbere izvajalca javne službe, pri tem pa napačno presodil izpolnjevanje pogojev, ki jih mora koncesionar izpolnjevati, bi namreč nezakonito izključil ostale kandidate iz postopka. Za tak primer pa gre tudi v obravnavani zadevi.
nejasna vloga - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - sprememba zahtevka - uradna evidenca - licenca
Kolikor upravni organ zaradi nejasnosti vloge ne more ugotoviti, ali stranka z vlogo zahteva spremembo zahtevka, jo mora pozvati k izjasnitvi v smislu 67. člena ZUP. Podlaga za začetek upravnega postopka je namreč zahtevek stranke, s katerim ta do odločitve upravnega organa prve stopnje prosto razpolaga, upravni organ pa odločitev sprejme v mejah tako postavljenega zahtevka. Ker tožena stranka spremembe zahtevka v obravnavanem primeru ni upoštevala, niti ga ni zavrnila, oziroma se o tem sploh ni izjasnila, je kršila določbe postopka.
Tožnik se je smiselno skliceval na tretji odstavek 139. člena ZUP, skladno s katerim mora uradna oseba, ki vodi postopek, po uradni dolžnosti priskrbeti podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco, oziroma vodi uradno evidenco kakšen drug državni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila. Tožena stranka se o tem ni izjasnila, torej ni navedla, ali s takimi podatki dejansko razpolaga in kolikor razpolaga, kaj je bil razlog, da je od tožnika zahtevala predložitev dokazil, ne da bi jih priskrbela sama, kar pomeni, da je kršila določbe postopka.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - podružnica - stranka v postopku - stranski udeleženec - bistvena kršitev določb postopka
Tožnica je že v vlogi z dne 5. 6. 2017 podala v petih točkah vsebinske argumente za utemeljitev pravnega interesa z navedbo pravnih določb ZLD-1, ki pa jih tožena stranka v obrazložitvi akta ni obravnavala. Gola navedba določila 43. in 142. člena ZUP v situaciji, ko argumenti udeleženca v postopku za priznanje statusa stranke niso očitno neutemeljeni, ne zadošča, kakor tudi ne pavšalna navedba tožene stranke, da zgolj selitev lekarne ne posega v pravne koristi tožnice. To pomeni, da tožena stranka ni kršila samo določbe 3. in 4. točke 1. odstavka 214. člena ZUP, ampak tudi določbo 3. točke 2. odstavka 237. člena ZUP, ker je tožnica imela samo navidezno možnost, da se je izrekla o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, vendar tožena stranka njenih argumentov ni obravnavala niti ni razvidno iz izpodbijanega sklepa, zakaj jih ni obravnavala.
licenca za opravljanje dejavnosti - preizkus usposobljenosti - strokovna usposobljenost
Ker tožnica ni pristopila k preizkusu usposobljenosti, ki ji je bilo naloženo s pravnomočno odločbo zbornice z dne 5. 6. 2013, je posledično zbornica utemeljeno izdala izpodbijano odločbo, za kar ima pooblastilo v ZZdrS in na njegovi podlagi sprejetim Pravilnikom o zdravniških licencah. V obravnavni zadevi gre za neizpolnjevanje pogoja za pridobitev licence, saj gre za neizpolnitev naloženega preizkusa usposobljenosti po pravnomočni odločbi.
inšpekcijski postopek - ukrep zdravstvenega inšpektorja - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti - zasebna zdravstvena dejavnost
Sodišče nima razloga, da ne bi sledilo razlogom, ki jih navaja toženka, saj svoje stališče, da hiperbarična komora služi za opravljanje dejavnosti, ki v svojem bistvu pomeni zdravljenje oziroma diagnostične in terapevtske storitve in s tem zdravstveno dejavnost, opira na strokovni mnenji, ki ju tožnik po vsebini niti ne izpodbija. Pri tem ima tožnik sicer prav, da ti strokovni mnenji ne pomenita splošnih abstraktnih pravnih aktov, vendar se toženka nanju v tem pogledu niti ne sklicuje, temveč ju navaja izključno kot razlog za svojo dejansko ugotovitev, namreč da je tožnik s hiperbarično komoro opravljal zdravstveno dejavnost. Kršitev predpisa, ki iz tega izhaja, pa je kršitev prvega odstavka 3. člena ZZDej, ki za to predpisuje ustrezno dovoljenje.
ZZDej člen 5, 5/1, 43, 43/1, 43/2, 44, 44/2, 44/3.
koncesija - odvzem koncesije - pomanjkljivosti pri opravljanju dejavnosti - odprava pomanjkljivosti - načelo sorazmernosti - patronaža in nega na domu
S pogodbo o koncesiji koncendent in koncesionar uredita razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe in pogoje, pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo. Med elementi tega razmerja, ki jih „predvsem“ mora pogodba o koncesiji podrobno določiti, ni pogojev za odvzem koncesije, ampak je zakonodajalec predpisal, da „kadar se ugotovi, da koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi, odločbo o koncesiji ter pogodbo o koncesiji, mu koncendent določi rok za odpravo pomanjkljivosti“.
Vsaka - tudi morebiti zgolj administrativna pomanjkljivost, ne glede na morebitne posledice za uporabnike storitev, kakovost storitev in zakonitost opravljanja dejavnosti - ne more biti avtomatično razlog za odvzem koncesije.
Tožena stranka bi morala pred odvzemom koncesije tožečo stranko opozoriti in ji naložiti določena postopkovna ravnanja, v skladu z naravo in potrebami nemotenega opravljanja paliativne dejavnosti. O tem, kako naj tožeča stranka ravna v situaciji, ko zaradi specifičnih obremenitev izvajalcev koncesijske dejavnosti prihaja do zaposlitvenih sprememb med nosilci koncesijske dejavnosti, zato da bi ta dejavnost potekala nemoteno in na isti kakovostni ravni ter zakonito ne glede na dinamiko očitno pogostih zaposlitvenih sprememb.
ZLD člen 2, 2/1, 13, 13/1, 13/2, 15, 15/1, 15/2. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 49, 101. ZLS člen 21. ZPOmK-1 člen 62, 64, 65, 66. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 16.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - podružnica lekarne - konkurenca - omejevanje konkurence - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - ustanavljanje lekarne - svoboda ustanavljanja
Tožnica kot koncesionarka za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju določene občine ni stvarnopravno legitimirana za odprtje nove lekarne na območju, za katero nima pridobljene koncesije, to je na območju druge občine.
Zakonodajalec je, da bi pri izvajanju lekarniške dejavnosti zagotovil javno korist, za pridobitev koncesije določil stroge pogoje, ki so osebni in vezani na fizično osebo. Tožnica se ne more sklicevati na to, da je sama zasebni subjekt in torej ne javni zavod, in zaradi česar naj bi po njenem mnenju zanjo veljale smiselno določbe ZGD-1 glede ustanavljanja in posledično tudi Direktiva 2009/102/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. 9. 2009 na področju prava družb o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom, saj sporno vprašanje v tem primeru ni dopustnost ustanovitve družbe z enim družbenikom po ZGD-1.
Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da sistem predhodnega upravnega dovoljenja ne more upravičiti diskrecijskega ravnanja nacionalnih organov, ki bi lahko določbam prava EU, zlasti tistim, ki se nanašajo na temeljno svoboščino, kot je svoboda ustanavljanja, odvzelo polni učinek.
Države članice morajo določeno polje proste presoje pri določitvi meril, s katerimi je pogojeno ustanavljanje lekarn v določeni državi članici, merilo, na katero se sklicuje tožnica, pa je kot tako določeno v avstrijski zakonodaji, torej v nacionalni zakonodaji ene izmed držav članic, in za katero je bilo ugotovljeno, da je nediskriminatorno, če lahko organ pri domnevi obstoja potrebe upošteva tudi lokalne okoliščine (npr. težjo dostopnost do zdravil zaradi omejene mobilnosti ali bivanja v kmetijskih in osamljenih regijah).
inšpekcijski postopek - ukrep zdravstvenega inšpektorja - majhno bazensko kopališče na prostem - dajanje pripomb na zapisnik
Skladno z določbo 29. člena ZIN je bila tožniku dana možnost, da se o predmetnem inšpekcijskem postopku izjasni, vendar je ni izkoristil. Po presoji sodišča je bil obravnavani inšpekcijski postopek voden pravilno in zakonito ter v skladu z določili ZIN, ob upoštevanju vseh specifičnosti inšpekcijskega postopka, navedenimi v ZIN, ki glede na določbe ZUP predstavlja lex specialis.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Po presoji sodišča tožnik z omenjenimi navedbami svojega pravnega interesa v obravnavani zadevi ni izkazal. V obravnavani zadevi namreč toženka odloča o vlogi stranke z interesom za verifikacijo Lekarne Log Postojna. Toženka je tako pri odločanju dolžna upoštevati materialni predpis, to pa je v konkretnem primeru ZLD. Ob upoštevanju navedenega materialnega predpisa je toženka dolžna odločiti ali vlagatelj – stranka z interesom izpolnjuje pogoje za verifikacijo omenjene lekarne. Tožnik z zatrjevanjem, da je sam dosti prej kot stranka z interesom vložil pri toženki vlogo za verifikacijo lekarne v Postojna in da toženka o njegovi vlogi še vedno ni (pozitivno) odločila, zaradi česar naj bi imel pravico do sodelovanja v predmetnem postopku, ne izkazuje pravne koristi v predmetnem postopku. Korist je pravna, če je oprta na zakon ali drug zakonit predpis. Take koristi tožnik v predmetnem postopku ni izkazal, s tem pa v tem postopku ni izkazal pravnega interesa za vstop v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - lekarna na območju druge občine - vlagatelj vloge za verifikacijo lekarne - zavrženje vloge
Javni zavod lahko opravlja lekarniško dejavnost le na območju občine ali mesta, ki ga je ustanovila. Zato sodišče zavrača tožnikove ugovore, da je tožnik kot javni zavod, ustanovljen za območje Mestne občine B., stvarnopravno legitimiran za verifikacijo lekarne na območju Občine A. Tako tožnikovo stališče ni pravilno.
ZDoh-2 člen 35, 36, 46. ZDavP-2 člen 74. ZZDej člen 3. ZZDrS člen 65.
davki od dohodkov fizičnih oseb - prispevki za socialno varnost - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - odvisno pogodbeno razmerje - navidezni pravni posel
Iz ugotovljenih dejanskih okoliščin ne izhaja, da bi šlo pri obravnavanih storitvah zdravnikov za neodvisno, samostojno opravljanje dejavnosti iz 46. člena ZDoh-2. Ker ZDoh-2 podjetniške oziroma poklicne dejavnosti natančneje ne opredeljuje, je treba pomen tega pojma določiti glede na splošno opredelitev podjetniške dejavnosti v ZGD. Za kvalifikacijo podjetniške dejavnosti je tako odločilno, da se opravlja trajno (in ne priložnostno), da se opravlja na trgu ter, da posameznik deluje kot podjetnik in torej tako, da sam organizira dejavnost, ki jo tudi samostojno opravlja ter pri tem uporabi iste metode, sredstva in pristope, kot bi jih uporabil podjetnik. Formalne okoliščine kot je navedba firme (s.p., d.o.o. ali zavod) oziroma vpis v ustrezen register pa po presoji sodišča same po sebi opravljanja podjetniške oziroma poklicne dejavnosti še ne izkazujejo. Pomemben je način, na katerega se dejavnost opravlja. Okoliščin, ki bi kazale na tržno obnašanje in samostojno ter neodvisno opravljanje zdravstvenih storitev po sklenjenih Pogodbah o poslovnem sodelovanju, pa v konkretnem primeru ni zaslediti, niti jih tožnik v tožbi konkretno ne zatrjuje.
Sklenitev podjemne pogodbe za opravljanje zdravniške službe med javnim zdravstvenim zavodom in zdravnikom, ki je pri njem v delovnem razmerju, je dopustna le v primeru, če po tej pogodbi izvaja (druge) zdravstvene storitve, ki niso zajete v okviru del in nalog, ki so določene v pogodbi o zaposlitvi, kar je logično glede na določbe ZZDej o delavnem času zdravnikov oziroma o delu preko polnega delovnega časa, ki je ob doseženi zakonski omejitvi pogojeno s soglasjem zdravnika in kar potrjuje tudi kasnejša sprememba ZZdrS in ZZDej.
ZZDej člen 3, 35. ZDoh-2 člen 18, 35, 35/3, 35/3-2, 36, 37, 46. ZZdrS člen 65.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb - delovni čas - nadurno delo - dodatno izplačilo plače - odvisno razmerje - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja
Ni spora o zdravstvenih storitvah, ki so se na podlagi sklenjenih pogodb opravljale, pa tudi ne o tem, da so se storitve opravljale v prostorih tožeče stranke, z njenimi sredstvi, po njenih navodilih oziroma pod njenim nadzorom. Kar vse, tudi po presoji sodišča, enako kot meni davčni organ, kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo iz tretjega odstavka 35. člena ZDoh-2, in ki vključuje tako delovno razmerje iz 1. točke kot tudi vsako drugo pogodbeno razmerje, ki glede nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, načina opravljanja dela ali storitve, plačila za opravljeno delo ali storitev, zagotavljanja sredstev in pogojev za opravljanje dela ali storitev in drugih pravic in odgovornosti fizične osebe in delodajalca, kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo (2. točka tretjega odstavka 35. člena).
S tem ko tožeča stranka pojasnjuje razloge, ki so privedli do sklepanja Pogodb o opravljanju zdravniških storitev (pomanjkanje zdravnikov in zdravniki niso želeli podpisati soglasij za dodatno opravljanje zdravstvenih storitev) pritrdi ugotovitvam davčnega organa prve stopnje o tem, da je bil pravi namen pogodb ta, da se izognejo zakonskim omejitvam – tako davčnim kot tistim, ki se nanašajo na plačilo za nadurno delo (zmanjšanje dodatkov za dežurstva, nadurno delo, nočno in praznično delo zdravnikov po ZSPJS), ter da so bile v tem pogledu pogodbe dejansko „navidezne“, saj je bil njihov pravi namen doseči višje plačilo za nadurno delo in hkrati doseči čim ugodnejšo obdavčitev. Delo, ki so ga po sklenjenih pogodbah opravili zdravniki, ki so bili zaposleni pri tožeči stranki, je bilo enako tistemu, ki so ga sicer opravljali v rednem delovnem razmerju. To pa pomeni, da je davčni organ izplačila za delo, ki so ga po Pogodbah o opravljanju zdravstvenih storitev opravili zaposleni zdravniki, utemeljeno obravnaval v skladu s pravno naravo prejemkov (kot plačilo za nadurno delo) in s tem kot dohodke iz delovnega razmerja.
ZDoh-2 člen 35, 35/3, 36, 46, 124, 124/1. ZZdrS člen 65.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb - odvisno pogodbeno razmerje - pogodba o zaposlitvi - podjemna pogodba - dopolnilna dejavnost - nadurno delo - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz dejavnosti
Za dohodek iz dejavnosti se šteje zgolj dohodek, kot je opredeljen v 46. členu ZDoh-2, to je dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in na rezultat opravljanja dejavnosti. Kar po razlagi predlagatelja zakona pomeni, da se za dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti, šteje zgolj dohodek, dosežen s trajnim, neodvisnim opravljanjem ekonomske aktivnosti, medtem ko se vsi drugi dohodki iz posameznih poslov, ki niso del takšne trajne in neodvisne ekonomske aktivnosti ali v zvezi s takšno aktivnostjo, obravnavajo kot dohodki iz zaposlitve.
Ker ZDoh-2 podjetniške oziroma poklicne dejavnosti natančneje ne definira, je treba pomen tega pojma določiti glede na splošno opredelitev podjetniške dejavnosti iz drugega odstavka 3. člena ZGO-1. Za kvalifikacijo podjetniške dejavnosti je tako odločilno, da se opravlja trajno (in ne priložnostno), da se opravlja na trgu ter da posameznik deluje kot podjetnik in torej tako, da sam organizira dejavnost, ki jo v nadaljevanju tudi samostojno opravlja ter pri tem uporabi iste metode, sredstva in pristope, kot bi jih uporabil podjetnik. Formalne okoliščine, pa čeprav objektivne, kot je navedba firme samostojnega podjetnika oziroma vpis v ustrezen register, same po sebi opravljanja podjetniške oziroma poklicne dejavnosti še ne izkazujejo. Pomemben je način, na katerega se dejavnost opravlja.
Nesporno je ugotovljeno, da je bilo delo, ki so ga po sklenjenih pogodbah opravili zdravniki, ki so bili zaposleni pri tožeči stranki, enako tistemu, ki so ga sicer opravljali v rednem delovnem razmerju. To pa pomeni, da je davčni organ izplačila za delo, ki so ga po Pogodbah o strokovnem sodelovanju in po Podjemnih pogodbah opravili zaposleni zdravniki, utemeljeno obravnaval v skladu s pravno naravo prejemkov (kot plačilo za nadurno delo) in s tem kot dohodke iz delovnega razmerja. Po drugi strani pa je, iz že navedenih razlogov, iz katerih je pogodbeno razmerje po sklenjenih pogodbah šteti za odvisno, izplačila za delo, ki so ga opravili zdravniki, ki s tožečo stranko niso imeli sklenjene pogodbe o zaposlitvi, utemeljeno obravnaval kot dohodke iz drugega pogodbenega razmerja in ne kot dohodke iz dejavnosti, kot je opravljena izplačila po izstavljenih računih obravnavala tožeča stranka.
ZZDej člen 35. ZDavP-2 člen 74, 74/3. ZDoh-2 člen 35, 35/3, 36, 37, 37/1, 37/1-1, 38, 38/3, 46. ZZdrS člen 65.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb - pogodba o zaposlitvi - nadurno delo - navidezni pravni posel - odvisno razmerje - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz dejavnosti
Za dohodek iz dejavnosti se šteje zgolj dohodek, kot je opredeljen v 46. členu ZDoh-2, to je dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in na rezultat opravljanja dejavnosti. Kar po razlagi predlagatelja zakona pomeni, da se za dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti, šteje zgolj dohodek, dosežen s trajnim, neodvisnim opravljanjem ekonomske aktivnosti, medtem ko se vsi drugi dohodki iz posameznih poslov, ki niso del takšne trajne in neodvisne ekonomske aktivnosti ali v zvezi s takšno aktivnostjo, obravnavajo kot dohodki iz zaposlitve.
Delo, ki so ga po sklenjenih pogodbah opravili zdravniki, ki so bili zaposleni pri tožeči stranki, je bilo enako tistemu, ki so ga sicer opravljali v rednem delovnem razmerju. To pa pomeni, da je davčni organ izplačila za delo, ki so ga po Pogodbah o opravljanju zdravstvenih storitev opravili zaposleni zdravniki, utemeljeno obravnaval v skladu s pravno naravo prejemkov (kot plačilo za nadurno delo) in s tem kot dohodke iz delovnega razmerja. Izplačila za delo, ki so ga opravili zdravniki, ki s tožečo stranko niso imeli sklenjene pogodbe o zaposlitvi, je utemeljeno obravnaval kot dohodke iz drugega pogodbenega razmerja in ne kot dohodke iz dejavnosti, kot je opravljena izplačila po izstavljenih računih obravnavala tožeča stranka.
ZZ člen 3, 3/1, 3/3, 4, 4/1, 4/2, 47, 47/2, 47/3. ZZDej člen 25, 76. Pravilnik o upravnem nadzoru v zdravstvu člen 2, 5, 7, 7/1, 10. ZPacP člen 5, 44, 46, 47, 48. ZUP člen 6, 9, 146, 214.
javni zavod - nadzor nad delovanjem bolnišnic - odprava nepravilnosti pri poslovanju - upravni nadzor - pacientove pravice - varstvo osebnih podatkov - načelo zaslišanja stranke - načelo zakonitosti
Varstvo osebnih podatkov in ureditev področja vlaganja zahtev za prvo obravnavo (tudi) spadata med področji nadzora toženke v obravnavanem primeru, saj med pacientove pravice po ZPacP (katerega izvajanje nedvomno nadzoruje toženka) sodita (med drugim) pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov ter pravica do obravnave kršitve pacientovih pravic (5. člen ZPacP). Pri tem tudi ni pomembno, da ti dve področji nista bili izrecno navedeni v nadaljevanju druge alineje v izreku sklepa o začetku upravnega nadzora, kjer je bilo v okviru predvidenega obsega nadzora navedeno področje spoštovanja pacientovih pravic, saj tudi ti pravici sodita med pacientove pravice po zakonu.
Poročilo o ugotovitvah opravljenega nadzora ni bilo posredovano tožniku pred izdajo odločbe, temveč mu je bilo posredovano skupaj z izpodbijano odločbo. Tožnik se torej nedvomno ni imel možnosti izjaviti o vseh ugotovitvah komisije, vključno s predlaganimi (in nato v odločbi izrečenimi) ukrepi. Odločba je torej obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka.
Za izrek vsakega posameznega ukrepa mora biti podana podlaga iz zakona oziroma podzakonskega predpisa. Sklicevanje na dokument, ki ni predpis, ne zadosti načelu zakonitosti.