ZZdrI člen 18. Pravilnik o živilih za posebne zdravstvene namene člen 3.
ukrep inšpektorja za zdravje - živila za posebne zdravstvene namene - prepoved oglaševanja
Na izdelkih in embalažah so na voljo potrošniku informacije, ki izkrivljajo potrošnikovo odločitev o nakupu teh izdelkov, saj predstavitev izdelkov kaže na učinke in namen živil, ki to niso, oziroma je potrošnik zaveden glede učinkov navedenih izdelkov. Na izdelkih so potrošniku na voljo informacije, ki so obvezno povezane le z živili za posebne zdravstvene namene.
Tožnica je upravičena do vložitve vloge za verifikacijo lekarne oziroma podružnice le, če je v skladu z ZLD upravičena do opravljanja lekarniške dejavnosti na predmetnem območju. V primeru lekarniške podružnice je zato ustrezno dovoljenje pristojnega občinskega organa (22. člen ZLD) nujna sestavina vloge. Vlagatelj namreč z njim izkaže upravičenje do opravljanje lekarniške dejavnosti, kar je po povedanem pogoj, da je vlogo sploh mogoče obravnavati (prvi odstavek 66. člena ZUP). Vlogo, ki ji ni priloženo tako dovoljenje, je torej treba šteti za nepopolno, kar po prvem odstavku 67. člena ZUP pomeni, da je ni dovoljeno zavreči, temveč je treba stranki omogočiti, da jo ustrezno dopolni.
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - pravica do druge obravnave - pravica do nujne medicinske pomoči
V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ali je tožena stranka v obravnavani zadevi pravilno in zakonito zavrnila tožnikovo zahtevo za drugo obravnavo zaradi kršitve pacientovih pravic, navedenih v 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 12. in 13. alineji prvega odstavka 5. člena ZPacP s tem, ko izvajalec oz. pri izvajalcu zaposleni zdravnik dne 23. 1. 2015 ni opravil pregleda s področja MDPŠ, marveč je tožnika napotil na izbranega zdravnika. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno, kršitev pravil postopka in kršitev ustavnih pravic pa sodišče tudi ni našlo.
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - zahteva za drugo obravnavo pacientovih pravic
V primeru, če pritožnik ne podpiše zapisnika, velja, da poskus dogovora ni uspel, zato se lahko pritožbeni postopek na željo prijavitelja nadaljuje. Upoštevaje načelo neformalnosti je toženka pravilno zaključila, da je tožnica štela vlogo prizadete stranke za popolno in je pričela s postopkom obravnavanja prve zahteve prizadete stranke zaradi domnevno neustreznega odnosa njenih delavcev, postopek obravnave pa se ni zaključil z dogovorom.
Po določbi 65. člena ZPacP se šele v postopku z zahtevo za drugo obravnavo kršitev pacientovih pravic pred komisijo, subsidiarno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če v ZPacP ni določeno drugače.
Izrečeni ukrepi so skladni z določbami 78. člena ZPacP, ki določa, da lahko senat Komisije, če zahtevi ugodi izvajalci zdravstvenih storitev izreče opomin, ki se lahko javno objavi na spletni strani Komisije (peta alinea drugega odstavka 78. člena ZPacP).
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - pojem pacienta - status pacienta - zavrženje zahteve za drugo obravnavo
Določbo 16. točke 2. člena ZPaCP je treba razumeti v smislu prvega odstavka 1. člena ZPaCP, ki določa, da ta zakon določa pravice, ki jih ima pacient kot uporabnik zdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih oz. izvajalkah zdravstvenih storitev, postopke uveljavljanja teh pravic, kadar so te kršene in s temi pravicami povezane dolžnosti. Tožnica zdravstvenih storitev, ki jih je izvajala dr. C.C., ni uporabljala, temveč njen mož, kljub temu, da je izročila zdravstveno izkaznico. Tožnica v smislu zakona ne more imeti samostojnega statusa uporabnika kot aktivna stranka, ki lahko na podlagi določb zakona sproži postopke prve in druge obravnave, ob polnoletnem pacientu (bolniku), ki je bil njen mož in je bil on sam uporabnik zdravstvenih storitev izvajalke dr. C.C. Tožnica kot aktivna stranka zato tudi ne more v imenu pacienta, ki ji za to ni dal soglasja (tretji odstavek 48. člena ZpaCP), sprožati postopkov po tem zakonu.
ukrep tržnega inšpektorja - zdravstvena dejavnost - dovoljenje ministrstva za opravljanje dejavnosti - hiperbarična kisikova terapija
Sodišče meni, da uporaba hiperbarične kisikove terapije lahko predstavlja zdravstveno dejavnost tudi z upoštevanjem opredelitve iz prvega odstavka 1. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti.
ZZUZIS člen 14. Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih člen 10.
Da je bila odločitev upravnega organa o uvrstitvi trditev med nedopustne pravilna, potrjuje tudi seznam dovoljenih zdravstvenih trditev, ki je v obliki priloge sestavni del Uredbe komisije (EU) št. 432/2012. Tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ sta tožeči stranki natančno pojasnila, katere od oglaševanih zdravstvenih trditev so sporne oziroma jih ni na seznamu odobrenih zdravstvenih trditev.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - lekarna na območju druge občine - soglasje ustanovitelja - stvarna legitimacija
Tožena stranka je tudi v ponovljenem postopku nepravilno obravnavala vlogo tožnika, saj jo je nepravilno in nezakonito z izpodbijanim sklepom zavrgla iz razlogov, ker tožnik v postopku verifikacije po 5. členu ZLD za vložitev takšne vloge naj ne bi imel stvarne legitimacije. Tožnik je po presoji sodišča legitimiran za vložitev vloge za verifikacijo nove lekarne oz. podružnice za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju druge občine, kar pa ne pomeni, da bo lahko takoj tudi začel s poslovanjem te podružnice.
koncesija - koncesija za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti - prenos koncesije - obseg prenosa - mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje - mnenje Ministrstva za zdravje
Odločba o podelitvi koncesije je akt izbire izvajalca in ima naravo upravne odločbe, katere presoja zakonitosti je glede na naravo odločanja v zadevah podelitve koncesije zadržana in praviloma omejena na ugotovitev, ali so bili v postopku upoštevani vsi zakonski pogoji za opravljanje dejavnosti oziroma, ali so bila pridobljena v zakonu zahtevana mnenja. To pomeni, da kljub temu, da se z odločbo o prenosu koncesije (praviloma) ne more prenesti več, kot je bilo določeno v (osnovni) odločbi o koncesiji, določitev več področij osnovne zdravstvene dejavnosti samo po sebi ne predstavlja kršitve zakonitosti odločbe o prenosu koncesije, če so za takšen prenos dejavnosti oziroma prenos področij, za katera je podeljena koncesija, pridobljena (pozitivna) mnenja pristojnih organov in tudi dovoljenje Ministrstva za zdravje. Ta mnenja pa v postopku niso bila pridobljena oziroma so se nanašala samo na področje splošne-družinske medicine, kar pa v spornem primeru predstavlja kršitev pravil postopka, ki je vplivala na zakonitost izpodbijane odločitve.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - podružnica lekarne
ZLD v IV. poglavju z naslovom Podružnica lekarne določa, da se zavodu, ki opravlja lekarniško dejavnost in lekarnarju, lahko izda dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne v kraju, v katerem ni lekarne, če je ugotovljena potreba za izdajo zdravil.
Tožnik ni izkazal, da je v zadnjem licenčnem obdobju s podiplomskim izpopolnjevanjem zbral 75 kreditnih točk. Prav tako ni opravil preizkusa strokovne usposobljenosti oziroma se na preizkus ni prijavil. To pomeni, da ni izpolnil nobenega od obeh pogojev za podaljšanje zdravniške licence za nadaljnje sedemletno obdobje. Razlogi, ki jih navaja za to, da predpisanih pogojev ni izpolnil, na odločitev ne morejo vplivati. Strokovno usposabljanje je namreč v skladu z določbami ZZdrS in Pravilnika o zdravniških licencah dolžnost vsakega zdravnika ter pogoj za pridobitev in nato podaljšanje licence in s tem za opravljanje zdravniške službe.
omejevalna ravnanja - usklajeno ravnanje - javno naročanje - usklajeno določanje cen - omejevalni sporazum - vzporedno ravnanje - pravica do izjave - dokaz z zaslišanjem stranke
V dokaz svojih zatrjevanj je tožnik predlagal zaslišanje svojih zakonitih zastopnikov, glede namena in vsebine dogovarjanja, vendar toženka dokazov ni izvedla, zato je sprejela svojo oceno o obstoju neposredne komunikacije kršiteljic glede usklajenega določanja dogovorjenih cen, v kateri naj bi sodeloval tudi tožnik, na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava.
Po presoji sodišča je sankcija, ki je v prvem odstavku IV. točke Javnega razpisa določena za predložitev neoverjene kopije dokazil (izguba velikega števila točk), nesorazmerna s kršitvijo (predložitvijo neoverjenega dokazila), pri čemer gre za podatke, o katerih Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani vodi uradno evidenco, zato je dolžan organ, ki odloča o zadevi, te podatke, čeprav gre v tem primeru po Javnem razpisu za neobvezna dokazila, ob upoštevanju tretjega odstavka 139. člena ZUP pridobiti sam.
lekarniška dejavnost - promet z zdravili na drobno - specializirana prodajalna - dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa z zdravili na drobno v specializirani prodajalni - stranka v postopku
Po določbah ZZdr-1 in ZLD ni podlage za to, da se izda dovoljenje za promet z zdravili na drobno v specializiranih prodajalnah lekarnam, to pa obenem pomeni, da je v konkretnem primeru, ko je vlogo za dovoljenje podala lekarna, pravilno odločeno, da se vloga tožeče stranke, kot vložena po neupravičeni osebi, zavrže.
lekarna - promet z zdravili na drobno - specializirana prodajalna - dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa z zdravili na drobno v specializirani prodajalni - zavrženje vloge lekarne
Sodišče pritrjuje stališču, da po določbah ZZdr-1 in ZLD ni podlage za to, da se dovoljenje za promet z zdravili na drobno v specializiranih prodajalnah izda lekarnam. To obenem pomeni, da je v konkretnem primeru, ko je vlogo za takšno dovoljenje dala lekarna, pravilno odločeno, da se vloga, kot vložena po neupravičeni osebi, zavrže.
ZZDej člen 41, 41/1, 42, 42/1, 43, 43/1, 43/2, 44, 44/1, 44/2. OZ člen 15.
koncesija za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti - odvzem koncesije - pogodba o koncesiji - sklenitev pogodbe - soglasje volj
Prvostopenjski organ je sprejel pravilen zaključek, da so nastopili pogoji za izdajo izpodbijane odločbe o odvzemu koncesije glede na drugi odstavek 44. člena ZZDej, saj tožnik ni ravnal v skladu z izdajo odločbe o koncesiji.
Tožnik ne more uspeti z ugovorom, da je pogodbo podpisal, saj to ne drži. Tožnik je namreč s pripisom pri 3. členu pogodbe izrazil svoje nestrinjanje s časovnim obdobjem dodelitve koncesije in slednje določilo zato ne izraža njegove prave in svobodne volje. Zato tudi ni mogoče šteti, da je pogodba podpisana in s tem (veljavno) sklenjena, saj morata biti pogodbeni stranki sporazumni o njenih bistvenih sestavinah. Prvostopenjski organ tudi ni kršil temeljnih načel OZ. V obravnavanem primeru gre namreč za oblastveno razmerje med strankama – občino oziroma mestom ter zdravstvenim domom in ne za obligacijsko razmerje med dvema enakovrednima pogodbenima strankama v smislu določb OZ.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - opravljanje lekarniške dejavnosti na določenem območju - stvarna legitimacija - zavrženje vloge
Tožnik kot javni zavod, ki že opravlja lekarniško dejavnost na določenem območju, nedvomno ni stvarnopravno legitimiran za odprtje nove lekarne na drugem območju, za katerega ni bil ustanovljen, saj mu ta pravica ne pripada, kar posledično tudi pomeni, da ni stvarnopravno legitimiran za vložitev vloge s tako zahtevo, kot jo je v tem postopku.
Upravni organ pri obravnavanju vsake vloge uvodoma ugotoviti, ali je podana stvarna legitimacija stranke za vložitev določene vloge (129. člen ZUP), kar je toženka tudi storila v obravnavanem primeru.
ZUP člen 99, 99/1, 99/4, 207, 207/1, 258, 258/1, 258/4. Pravilnik o vrsti, vsebini in poteku specializacije zdravnikov člen 37. ZUS-1 člen 5, 5/2.
zdravniška specializacija - odlog pričetka specializacije - rok za pričetek specializacije - materialni rok - sklep o predlogu za odlog pričetka specializacije - pritožba - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Prvi odstavek 99. člena ZUP se nanaša na procesne roke. Rok za pričetek specializacije pa ni procesni rok, temveč predmet meritornega odločanja v upravnem postopku, saj se nanaša na pravico oziroma obveznost, o kateri je odločeno z odločbo, s katero je bila tožniku odobrena specializacija. Gre torej za materialni rok in s tem sestavni del odločbe o upravni zadevi, ki jo je mogoče izpodbijati v okvirih pravnih sredstev zoper odločbo. Ker je tožnik uveljavljal podaljšanje materialnega roka, ki izhaja iz odločbe in ki je tudi na podlagi 37. člena Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov podaljšljiv, zavrženje njegove pritožbe zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o odlogu pričetka specializacije, posega v tožnikove pravice oziroma na zakon oprte koristi. Zoper takšno odločitev mora biti tožniku zagotovljeno pravno sredstvo že v upravnem postopku. Odločba o zavrženju tožnikove vloge je glede na povedano dejansko eden izmed sklepov, ki uživajo sodno varstvo po določilu drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
ZZdrS člen 33, 35, 36, 38. Pravilnik o zdravniških licencah člen 22, 22/1.
licenca na področju splošne medicine - podaljšanje licence - pogoji za podaljšanje licence - dodatno strokovno izpopolnjevanje - homeopatija
Sodišče pritrjuje tožnici, da nobena določba ZZdrS poleg obvezne izpolnitve pogoja strokovnih dosežkov ne določa še pogoja dodatnega strokovnega izpopolnjevanja v postopkih podaljševanja licence, vendar pa ZZdrS tudi ne ureja posebej takega primera, kot je obravnavani, to je primer podaljšanja licence zdravniku, ki prakse na področju, za katerega je predlagal podaljšanje licence, ne opravlja v polni delovni obveznosti.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - stvarna legitimacija - vezanost organa na pravno stališče sodišča - spor polne jurisdikcije
Upravni organ je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. V konkretnem primeru organ temu stališču, kljub nespremenjenim dejanskim ugotovitvam, ni sledil, zato je zagrešil bistveno kršitev določb upravnega postopka. Vezanost organa na stališče sodišča sicer ni absolutna, vendar pa morajo biti podani utemeljeni razlogi za takšno odločanje po načelu zakonitosti, kar mora organ tudi navesti v svoji odločitvi.