ZZDej člen 3. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine člen 4, 7, 8, 9, 11, 12, 13. ZUP člen 9.
dovoljenje za izvajanje preiskav - pogoji za izdajo dovoljenja - načelo zaslišanja stranke - seznanitev stranke z relevantnimi okoliščinami - bistvena kršitev pravil postopka
Tožnica v postopku ni bila seznanjena z vsemi relevantnimi okoliščinami, ki so vplivale na odločitev. Preden se izda odločba je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Načelo zaslišanja stranke po povedanem v obravnavanem primeru ni bilo spoštovano. Zato so po presoji sodišča v postopku bistveno kršena pravila postopka in je posledično ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
koncesija za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti - izvajanje koncesije - doba podelitve koncesije
Enoletna doba podelitve koncesije, ki je namenjena začasni formalni ureditvi statusa tožnika kot izvajalca javne službe v zdravstveni dejavnosti in hkrati njegovi prilagoditvi na izvedbo s strani toženke načrtovane spremembe v organizaciji javne zdravstvene službe na primarni ravni, ki tožnika kot izvajalca javne zdravstvene službe ne bi več vključevala (dodelitev koncesije torej ni namenjena zagotovitvi dolgoročnega izvajanja javne zdravstvene službe z „izbranim“ koncesionarjem), šteje za potreben in razumen pogoj za dodelitev koncesije ter javna korist take odločitve pri tem odtehta zasebni interes koncesionarja (da se koncesija podeli za daljše obdobje).
specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - nova lokacija opravljanja dejavnosti - odvzem dovoljenja
Določba 3. člena ZZDej, ki jo tožena stranka kot pravno podlago za izdajo dovoljenja navaja v uvodu svoje odločbe, vsebuje le pooblastilo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ne pa tudi pooblastila za odvzem dovoljenja, ki mora biti v zakonu posebej določeno. Ker ZZDej posebnih določb o odpravi oziroma razveljavitvi izdanega dovoljenja ne vsebuje, je odprava ali razveljavitev pravnomočne odločbe dopustna le na podlagi izrednih pravnih sredstev po določbah ZUP, če so za njihovo uporabo izpolnjeni predpisani pogoji.
ZZdrS člen 57, 59. ZUP člen 222, 222/4. Pravilnik o organizaciji in delu razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije člen 38.
zahteva za izvedbo izrednega strokovnega nadzora s svetovanjem - kršitev kodeksa medicinske deontologije - izdaja lažnega zdravniškega potrdila - molk organa
Navedba tožnice v pritožbi zaradi molka organa, da pomeni izdaja lažnega zdravniškega potrdila hujšo kršitev - strokovno napako, ki ima lahko znake kaznivega dejanja, zaradi česar naj se zdravnici izreče ustrezen ukrep, nima opore v materialnih predpisih, ki veljajo za ta primer. Ker izdaja morebitnega lažnega zdravniškega potrdila nedvomno ne predstavlja hujše strokovne pomanjkljivosti ali napake pri delu, saj to ravnanje zdravnice ni povzročilo trajnejše hude posledice na zdravju ali smrt bolnika oziroma zdravnica s tem ni resno ogrozila zdravje ali življenje kakega bolnika, se tudi sodišče strinja z zaključkom v izpodbijani odločbi, da ne gre za tak primer, ki bi terjal ukrepanje zbornice na način, kot ga predlaga tožnica.
ZUS-1 člen 2, 5. ZPOmK-1 člen 64, 66. Pravilnik o razvrščanju zdravil na listo člen 38.
upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - splošni akt - zavrženje tožbe - omejevalna ravnanja - določanje terapevtskih skupin zdravil
Če tožnik izpodbija akt, ki je po vsebini splošni abstraktni akt, za njegovo presojo ni pristojno upravno sodišče v upravnem sporu, temveč ustavno sodišče. Sklep o določitvi terapevtske skupine zaviralcev angiotenzinske konvertaze št. 9001-15/2013-DI/7 z dne 14. 11. 2013 je splošni akt. Sklep je bil objavljen na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje in je začel veljati 20. 11. 2013. Toženka s tem ne določa poimensko zdravil posameznih proizvajalcev zdravil, ki bi sodila v to terapevtsko skupino, temveč, upoštevajoč pri tem določbe Pravilnika o razvrščanju zdravil na listo, sprejetega na podlagi ZZVZZ, ki določa vsebinska merila in postopanje pristojnega organa, določa (le) zdravila, ki vsebujejo učinkovine, ki vplivajo na obravnavano terapevtsko indikacijo. Z na tak način določenimi zdravili v obravnavani terapevtski skupini zdravil pa se ne posega v pravni položaj posameznega/ih proizvajalca/ev zdravil in zatorej tak sklep ne ureja posamičnih razmerij, temveč na splošni ravni določa, katera zdravila (glede na predpisana merila) sodijo v obravnavano terapevtsko skupino zdravil.
Toženka s tem, ko v obravnavano terapevtsko skupino zdravil ni vključila vseh zdravil za zdravljenje arterijske hipertenzije, ki so registrirana za isto terapevtsko indikacijo, poleg tistih, ki so našteta v 2. členu sklepa o terapevtski skupini zdravil, ni kršila zakon oziroma Pravilnik o razvrščanju zdravil na listo. Tožnik namreč nima prav, ko trdi, da se terapevtska skupina zdravil oblikuje zgolj na podlagi terapevtske indikacije, saj iz 38. člena Pravilnika o razvrščanju zdravil na listo izhaja, da se poleg terapevtske indikacije upoštevajo tudi merila iz 5. člena Pravilnika o razvrščanju zdravil na listo.
Sodišče ne sprejema tožnikovega ugovora, da toženka s sklepom o najvišjih priznanih vrednosti, izdanem na podlagi sklepa o terapevtskih skupin zdravil, podjetjem – proizvajalcem zdravil, katerih zdravila niso vključena v sklep o najvišjih priznanih vrednostih, neutemeljeno zagotavlja privilegiran položaj na trgu. Ali bo tožnik kljub temu postavil višjo ceno od najvišje priznane vrednosti, pa je stvar njegove poslovne politike oziroma strategije, ne glede na to, da s tem verjetno tvega manjše predpisovanje in posledično manjšo prodajo kot v nasprotnem primeru. To pa nedvomno ne predstavlja nedopustnega omejevanja prostega nastopanja na trgu in s tem kršitve 66. člena ZPOmK-1.
ZLD člen 5, 6, 9, 10, 21, 21/1, 22, 22/2. ZZ člen 20. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2. Pravilnik o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti člen 33, 33/1, 33/1-1.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - lekarna na območju druge občine - soglasje ustanovitelja - stvarna legitimacija - zavrženje vloge za verifikacijo lekarne
Tožničine vloge toženka ne bi smela zavreči iz razloga, ker tožnica ni upravičena oseba oziroma ker nima stvarne legitimacije v smislu 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Tožnica namreč lahko vloži vlogo za verifikacijo nove lekarne oziroma podružnice za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju druge občine. Toženka pa tudi ni imela zakonite podlage, da bi vlogo zavrgla zato, ker je tožnica ni ustrezno dopolnila. Iz obrazložitve namreč ne izhaja, da bi toženka uporabila drugi odstavek 67. člena ZUP.
Tožena stranka je odločbo, ki jo je odpravila z izpodbijano odločbo, odpravila že s svojo odločbo z dne 23. 10. 2012. Poleg tega pa v izreku izpodbijane odločbe ni bilo odločeno o pritožbi B.B., zato je tožena stranka bistveno kršila pravila postopka.
ZUP člen 214, 214/1. ZZDej člen 80. Pravilnik o upravnem nadzoru v zdravstvu člen 9.
nadzor nad delovanjem bolnišnic - odprava nepravilnosti pri poslovanju - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe
Kolikor je bil tožnik seznanjen z dejstvi, ki so navedena v poročilu, tudi po mnenju sodišča dejstvo, da poročilo komisije pred izdajo izpodbijane odločbe ni bilo posredovano tožnici, ne predstavlja kršitve pravil ZUP in navedene ustavne pravice. Utemeljen pa je ugovor tožeče stranke, da je glede na to, da ni prejela poročila komisije, izpodbijana odločba tako pomanjkljiva (prvi odstavek 214. čl. ZUP), da se je ne da preizkusiti, saj ne vsebuje navedb glede ugotovljenega dejanskega stanja in dokazov, na katere je le to oprto ter razlogov, odločilnih za presojo posameznih dokazov.
licenca za delo na področju splošne medicine - podaljšanje licence - specialistični izpit
Tožnik specialističnega izpita ni opravil, zato je licenco pridobil na podlagi drugega odstavka 83. člena ZZdrS in ne tretjega odstavka 83. člena istega zakona. Ker je nesporno, da tožniku ni bila izdana licenca za področje splošne medicine do 1. 1. 2000, ampak kasneje, to je 27. 12. 2006, bi moral za podaljšanje licence za delo na področju splošne medicine za obdobje po 1. 1. 2007 opraviti specialistični izpit. Ker tega ni opravil, tudi ni pravne podlage za drugačno odločitev, kot jo je sprejela tožena stranka.
licenca - podaljšanje licence - postopek vnovične izdaje licence - zavrnitev izdaje licence
V konkretnem primeru tožničino stališče, da izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 83. člena ZZdrS, zaradi česar meni, da ji za podaljšanje licence za delo na področju splošne medicine, ni treba opraviti specialističnega izpita, ni pravilno. Sodišče se strinja s stališčem iz izpodbijane odločitve, da se tožničina pravica, ki izhaja iz navedene določbe, nanaša na postopek podaljšanja in ne tudi na postopek vnovične izdaje licence. Tožnica je namreč zaprosila za podaljšanje licence, ki ji je bila izdana v letu 2006. Ne gre torej za podaljšanje licence, ki je bila tožnici izdana pred letom 2000, saj ji je le-ta prenehala, zaradi česar je ni mogoče podaljšati.
ZZDej člen 42. ZJZP člen 42, 58, 58/3. ZUP člen 154, 154/1.
koncesija - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - osnovna zdravstvena dejavnost - zobozdravstvo - javni razpis - razpisni pogoji - dostopnost ordinacijskih prostorov za ljudi z različnimi oblikami gibalne oviranosti - ustna obravnava - preverjanje izjav in dokazil
V zvezi z ugovorom, da toženka ne bi smela postavljati pogoja glede dostopnosti ordinacijskih prostorov za ljudi z različnimi oblikami oviranosti, sodišče odgovarja, da se tak pogoj sme postaviti iz razloga, ker je treba javno dostopnost javne službe zagotoviti vsem uporabnikom storitev; ne nazadnje se s takšnim pogojem uresničuje tudi ustavna pravica enakosti pred zakonom.
Sodišče se sicer strinja, da bi moral prvostopenjski organ v obravnavani zadevi razpisati ustno obravnavo, vendar to v konkretnem primeru ni vplivalo na pravilnost odločitve. Tudi če bi ustna obravnava bila, tožnica ne bi mogla biti izbrana, ker ni izpolnjevala pogoja iz razpisne dokumentacije glede zagotovljenega dostopa tudi za gibalno ovirane osebe.
Glede tožbenega stališča, da bi moral prvostopenjski organ preizkusiti verodostojnost vlog in listinskih dokazov, sodišče meni, da zadostuje, da kandidati podajo ustrezne izjave, in ni mogoče avtomatično izhajati iz predpostavke, da take izjave niso resnične. Če pa katerikoli izmed kandidatov meni, da sokandidat pogojev ne izpolnjuje, mora za to podati obrazloženo trditveno podlago in ustrezne dokazne predloge.
ZZDej člen 5, 5/1, 42. ZJZP člen 53, 53/3, 54, 54/3, 58, 58/3, 64, 64/2. ZUS-1 člen 64, 64/2.
osnovna zdravstvena dejavnost - podelitev koncesije - javno-zasebno partnerstvo - javni razpis - merila za vrednotenje vlog - načelo enakosti pred zakonom - odpiranje vlog - dopolnitev vloge - ustna obravnava - upravni spor - ugotovitev nezakonitosti akta
Res je sicer, da skladno s prvim odstavkom 5. člena ZZDej mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni določa in zagotavlja občina oziroma mesto, vendar pa tega določila ni možno razlagati tako, da bi lahko toženka brez utemeljenega razloga kot merilo določila, da imajo prednost tisti, ki so čim bližje določenemu naslovu. To bi sicer lahko bil kriterij za ocenjevanje, vendar le, če bi bili za to podani utemeljeni razlogi v javnem interesu. V konkretnem primeru se toženka v tem pogledu sklicuje na ohranjanje znanih lokacij določenih specialistov, s čimer naj bi se zagotavljala dobra informiranost uporabnikov storitev z lokacijami izvajanja dejavnosti. To ne more biti upravičen razlog za to, da se kot merilo določi razdalja do določenega naslova. V tem primeru imajo namreč avtomatično prednost tisti, ki že opravljajo dejavnost na določenem naslovu, s tem pa so ostali kandidati postavljeni v neenakopraven položaj in to ni v skladu s 14. členom Ustave.
V skladu z drugim odstavkom 64. člena ZUS-1 v primeru, če je bil upravni akt že izvršen in bi njegova odprava nesorazmerno posegla v pridobljene pravice ali pravne koristi posameznikov ali pravnih oseb, sodišče s sodbo ugotovi nezakonitost izpodbijanega upravnega akta. Podobno določilo ima tudi ZJZP. V obravnavani zadevi sodišče ocenjuje, da stranka z interesom izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti in ker to dejavnost že opravlja, bi utrpela nesorazmerno škodo, če bi sedaj sodišče odločbo odpravilo in vrnilo zadevo prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Zato je sodišče ugotovilo, da je odločba nezakonita.
Pravilnik o zdravniških licencah člen 9. ZZdrS člen 33, 34.
licenca - podelitev licence na področju splošne medicine - specializacija pred letom 1991 - pridobitev licence na podlagi vloge - preizkus usposobljenosti
Izobrazba in specializacija pred letom 1991 v eni izmed bivših republik SFRJ še ne pomeni avtomatično pridobitve licence Zdravniške zbornice Slovenije za samostojno opravljanje dela v Republiki Sloveniji. Skladno s šestim odstavkom 9. člena Pravilnika o zdravniških licencah se licenca podeli na podlagi vloge, iz katere mora izhajati, da stranka poleg formalnih pogojev zdravnik, izpolnjuje še pogoj, da na podlagi delovnih izkušenj ne obstaja dvom v usposobljenost za delo na področju za katerega ima opravljeno specializacijo. V predmetnem postopku se ne presoja zdravničina usposobljenost za delo na nespecialističnem področju, temveč na specialističnem področju splošne medicine. Na tem področju pa zdravnica ni opravljala dela vse od leta 2004 dalje. To pa tudi po mnenju sodišča lahko vzbuja dvom v njeno strokovno usposobljenost.
zdravnik - specialist intenzivne medicine - vloga za priznanje naziva specialist za intenzivno nego - prepozno vložena vloga
ZZdrS-E v 36. členu določa, da se določbe 18. a člena smiselno uporabljajo tudi za pridobitev specialističnega naziva in licence za področja novih specializacij, sprejetih med 1. januarjem 2000 in dnevom uveljavitve tega zakona. Zahtevo za pridobitev specialističnega naziva in licence je treba vložiti v treh letih od uveljavitve tega zakona. Specializacija iz intenzivne medicine je bila sprejeta 22. 6. 2006, uporabljati se je začela 1. 9. 2006, kar pomeni, da gre v obravnavanem primeru nedvomno za primer, ki ga ureja citirana določba 36. člena ZZdrS-E. To pa pomeni, da bi morala tožnica svojo vlogo za priznanje naziva specialista za intenzivno medicino na podlagi dela vložiti najkasneje do 25. 6. 2011, česar pa ni storila, kar pa pomeni, da je drugostopni organ zato imel podlago za zaključek, da je tožnica vlogo vložila prepozno in jo je mogel zavreči.
ZUP člen 157,157/2. Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacije zdravnikov člen 24.
javni razpis - javni razpis specializacije zdravnikov - izbirna merila - osebni razgovor - vabilo na osebni razgovor
V zadevi ni sporno, da je prvostopenjski organ z dopisom z dne 11. 1. 2013 povabil kandidate na ustne razgovore za dan 17. 1. 2013. Kot navaja tožnik, je 12. 1. 2013 prevzel pisno vabilo in se razgovora omenjenega dne tudi udeležil. Iz navedenega izhaja, da od dneva vročitve vabila tožniku do dneva razgovora ni preteklo 8 dni, kar naj bi po njegovem mnenju pomenilo kršitev drugega odstavka 157. člena ZUP. Sodišče se s tožnikom ne strinja. Omenjeni 8-dnevni rok namreč ni obligatoren („praviloma“), iz tožbe pa ne izhaja, da je bila za razgovor potrebna posebna priprava, niti to, da zaradi krajšega roka zanjo ni imel zadosti časa.
ZZDej člen 41, 41/1, 42, 42/1. ZSpo člen 43. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-8, 23, 23/1, 23/1-1.
koncesija - podelitev koncesije - osnovna zdravstvena dejavnost - zdravstveni pregledi športnikov
Tožnik ima kot vlagatelj zahtevka za pridobitev koncesije zgolj pravico do sodelovanja v postopku v smislu, da ima pravico prijaviti se kot kandidat na morebitni javni razpis za podelitev koncesije in sodelovati v postopku razpisa do njegovega zaključka ob enakih procesnih jamstvih kot vsi ostali prijavljeni kandidati. Nima pa iztožljive pravice do pridobitve zahtevane koncesije na področju zdravstvenega varstva. Normativni okvir upravnega odločanja, kakor tudi obseg in meje ugotavljanja relevantnega dejanskega stanja v konkretnem primeru, v katerem je toženka zavrnila tožnikov zahtevek za podelitev koncesije za opravljanje javne službe na področju zdravstvenih pregledov športnikov, so podani v določilih prvega odstavka 41. in prvega odstavka 42. člena ZZDej. Tožnik nima prav, ko zatrjuje, da bi morala toženka (ne)podelitev koncesije na področju osnovnega zdravstvenega varstva presoditi tudi v luči določil 43. člena ZSpo v povezavi z 8. točko prvega odstavka 15. člena in 1. točko prvega odstavka 23. člena ZZVZZ, saj navedena zakona materialnopravno ne urejata podeljevanja koncesij v zdravstvu, ampak to področje materialnopravno ureja ZZDej kot lex specialis.
priznanje poklicne kvalifikacije - zdravnik specialist - pogoji za priznanje poklicne kvalifikacije - državljan EU
Iz tožbe in ostalih listin v upravnem spisu izhaja, da se je tožnik skliceval na specialistične naslove, ki jih je pridobil v Republiki Hrvaški, ki pa je od 1. 7. 2013 polnopravna članica EU, zato uporaba določb ZPPKZ zanj od tega datuma dalje ne pride več v poštev.
zdravnik - priznanje specialističnega naziva - priznanje naziva specialist na podlagi dela - rok za vložitev vloge - zavrženje vloge
Tožnik bi moral svojo vlogo za priznanje naziva specialista za intenzivno medicino na podlagi dela vložiti najkasneje do 25. 6. 2011, česar pa ni storil, kar pa pomeni, da je drugostopni organ imel podlago za zaključek, da je tožnik vlogo vložil prepozno in jo je zato mogel zavreči.
ZUS-1 člen 33, 33/1, 33/1-2, 36, 36/1, 36/1-6. ZJZ člen 16. Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči člen 1, 1/3.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - ugotovitvena tožba - pravni interes - zagotavljanje varnosti življenja in zdravja na javnih prireditvah - izbira izvajalca zdravstvene oskrbe - zavrženje tožbe
Tožeča stranka ni izkazala pravne koristi za vložitev ugotovitvene tožbe, saj morebitna ugotovitev nezakonitosti izdanega dovoljenja ne more vplivati na izbiro izvajalca zdravstvene oskrbe na bodočih prireditvah. Zagotavljanje NMP na prireditvah se namreč ureja s posebnim dogovorom med organizatorjem prireditve in zdravstvenimi zavodi, ki imajo organizirane ekipe za izvajanje NMP v skladu s Pravilnikom o službi nujne medicinske pomoči. Iz navedenega izhaja, da je izbira izvajalca v sferi organizatorja prireditve, upravni organ pa v postopku izdaje dovoljenja za prireditev preveri le, ali je organizator v postopku izkazal, da je predvidel zadostne ukrepe za zagotovitev varnosti življenja in zdravja ljudi, pri čemer lahko organizatorju v dovoljenju naloži dodatne ukrepe za večjo varnost ljudi.