ZUP člen 2, 2/2, 4. ZZdrS člen 22. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi in zasebne ordinacije za izvajanje programov pripravništva, sekundarijata in specializacije zdravnikov in zobozdravnikov člen 3, 6.
upravna zadeva - zobozdravstvena dejavnost - pooblastilo za izvajanje pripravništva zobozdravnikov - Zdravniška zbornica Slovenije - pogoji za pridobitev pooblastila - usposabljanje zdravnikov
Pri izpodbijanem sklepu ne gre za upravno zadevo. Za odločanje odbora ni predpisan poseben upravni postopek, v zvezi s tem pa se tudi ne izda upravna odločba. Ni mogoče trditi, da gre za odločanje o drugih javno upravnih stvareh (4. člen ZUP) Ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi s področja upravnega prava, temveč gre za akt, ki predstavlja (prvo) fazo oziroma predhodno preverjanje v postopku, ki se zaključi z odločbo, ki jo izda minister. Čim je pa tako, je odločitev, da se pritožba zoper sklep Izvršilnega odbora ZZS zavrže, pravilna. Glede na vsebino celotne zadeve odločitev glede pridobitve pooblastila za izvajanje pripravništva ni sprejeta do trenutka, ko o tem odloči minister. Iz določb relevantne zakonodaje pa tudi ni razvidno, da bi bil minister pri odločanju vezan na predlog ZZS.
ZZdrS člen 18a. Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov člen 61.
zdravnik - priznanje specialističnega naziva - priznanje naziva specialist na podlagi dela
Večletne specialistične izkušnje, čeprav na širšem oz. drugem specialističnem področju, ki pa je pokrival področje nove specializacije, so vsekakor razumen razlog za različno ureditev položajev zdravnikov.
Pravilnik o določanju cen zdravil za uporabo v humani medicini člen 6, 6/1, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 11/6, 12, 12/1. ZUP člen 219, 219/1.
cena zdravil - cena zdravil na debelo - določanje najnižje dovoljene cene zdravil na debelo - rok za odločitev o vlogi - delna odločba
Prvostopenjski organ ne bi smel uporabiti cene, navedene v zavihku UCD publikacije Vidal, temveč bi moral, če bi taka vrsta prodajne cene bila določena, uporabiti ceno, navedeno v zavihku PRIX te publikacije, kjer so navedene cene zdravil na drobno, saj je le cena na drobno tista vrsta prodajne cene, ki je določena kot upoštevna primerjalna cena v primerjalni državi Franciji. Če pa vrsta prodajne cene v primerjalni državi v omenjeni publiakciji ni navedena, bi moral uporabiti prvi odstavek 12. člena Pravilnika o določitvi cen zdravil za uporabo v humani medicini in upoštevati primerjalne cene v Avstriji in Nemčiji ter na tej podlagi ugotoviti najnižjo preračunano ceno. Ker cene ni določil na tak način, je napačno uporabil materialno pravo, zato je bilo treba odločbo odpraviti.
Sodišče ne pritrjuje tožbenim navedbam, ki se nanašajo na prekoračitev roka za odločitev o vlogi in posledično presumpcijo odobritve s strani tožnika predlaganih cen. Rok za izdajo odločbe začne teči od prejema popolne vloge. Iz upravnega spisa je razvidno, da je prvostopenjski organ po prejemu vloge tožnika večkrat pozval na njeno dopolnitev, zaradi česar rok za izdajo odločbe ni pričel teči že z vložitvijo vloge. S tem, ko je drugostopenjski organ prvotno prvostopenjsko odločbo odpravil, so bile odpravljene tudi vse njene pravne posledice, kar pomeni, da je ponovno pričel teči rok za izdajo odločbe na podlagi tožnikove vloge.
ZUP organu omogoča, da v primeru, kadar so posamezni deli oziroma posamezni zahtevki primerni za odločitev, izda delno odločbo samo o teh delih oziroma zahtevkih. Organu je dana možnost takšnega načina odločanja, ni pa k temu zavezan.
zdravnik - naziv specialist - priznanje naziva specialist na podlagi dela
Glede na zakonodajalčev namen in dejstvo, da se zdravniška specializacija po ZZdrS praviloma pridobi po opravljeni specializaciji in se zaključi s specialističnim izpitom, sodišče meni, da je treba določbo 18.a člena razlagati tako, da lahko specialistični naziv na podlagi dela pridobijo zdravniki specialisti, ki so do preteka treh let po sprejetju nove specializacije že vsaj šest let specialisti s širšega oziroma drugega področja, to je področja, ki je pred sprejemom nove (ožje) specializacije zajemalo področje, ki ga sedaj pokriva nova specializacija.
Iz določb Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov izhaja le, da je vsebina vloge, ki jo vloži zdravnik specialist - učitelj drugačna od tiste, ki jo vloži zdravnik specialist, ki ni učitelj. Zato 60. člen Pravilnika ne daje (mimo zakona niti ne bi mogel) nikakršne podlage za sklep, da so pogoji za pridobitev specialističnega naziva za zdravnike specialiste, ki so pridobili učiteljski naziv, drugačni, kot so določeni v 18.a členu ZZdrS.
Zakon o zdravniški službi člen 18a, 18a/1. Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov člen 35, 36.
zdravnik - specializacija - pridobitev specializacije na podlagi dela - pogoji za pridobitev specializacije na podlagi dela - mnenje koordinatorja specializacije - mnenje nadzornika kakovosti
Iz 18.a člena ZZdrS, ki določa pogoje za pridobitev specializacije na podlagi dela, ne izhaja, da mora tudi od opravljenega specialističnega izpita miniti šest let, ampak je glede obdobja šestih let določeno le, da mora kandidat najmanj šest let delati na specialističnem področju, za katero do 1. januarja 2000 ni bilo samostojne specializacije. 18.a člena ZZdrS ni mogoče razlagati tako, da bi se zahtevalo dodatne pogoje, ki jih zakon ne določa.
Vprašanje izpolnjevanja formalnih pogojev in s tem interpretacije materialnih predpisov je stvar pravne presoje. Koordinator specializacij in nadzornik kakovosti lahko podata le medicinsko strokovno mnenje o posameznem kandidatu v skladu z 35. in 36. členom Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov, zato prvostopenjski organ na mnenje, ki je po svoji vsebini stvar interpretacije materialnega prava, ne more bit vezan.
ZZdrS člen 18a. Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacije zdravnikov člen 61.
zdravnik - priznanje specialističnega naziva - priznanje specialističnega naziva na podlagi dela
Določbo prvega odstavka 18.a člena ZZdrS je treba razlagati tako, da se nanaša na zdravnike specialiste, ki so tri leta po sprejetju nove specializacije že vsaj šest let specialisti s širšega oziroma drugega področja (ki je pred sprejemom nove specializacije pokrivalo področje, ki ga sedaj pokriva nova specializacija), kot taki (torej zdravniki z nazivom specialist) pa vsaj šest let opravljajo delo na ožjem specialističnem področju, za katero do 1. januarja 2000 ni bilo samostojne specializacije.
razpis specializacij - začasna odredba - težko popravljiva škoda - brezposelnost - poseg v koristi nasprotne stranke
Zatrjevana izguba, ki naj bi bila v onemogočanju nadaljnje poklicne kariere maksilofacialnega kirurga (na podlagi razpisa specializacij), še ne pomeni tiste težko popravljive škode, ki bi jo bilo treba ob njeni verjetni izkazanosti odvrniti z začasno odredbo, niti težko popravljive škode v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1 ne predstavlja nezaposlenost ali možnost samoplačniške specializacije. Iz tega sledi, da tožeča stranka enega ključnih (zakonskih) pogojev za izdajo začasne odredbe ni verjetno izkazala. Z drugačno odločitvijo v bi bilo poseženo v koristi nasprotne stranke, ki ji je bila odobrena razpisana specializacija. Specializacija se je po zatrjevanju tožene stranke namreč že začela izvajati, saj to omogoča tretji odstavek 27. člena Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov.
ZZDej člen 87d. ZJN-2 člen 80, 80/2. ZUP člen 135, 222. ZUS-1 člen 5, 5/2.
zdravstvena dejavnost - javno pooblastilo - pobuda za podelitev javnega pooblastila - ustavitev postopka - upravni spor - pravni interes
Pri izpodbijanem sklepu gre po vsebini za ustavitev postopka, kar sicer pomeni odločitev procesne narave, vendar je po izrecni določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 v takem primeru upravni spor dopusten, zato je sodišče tožbo presojalo vsebinsko.
V obravnavanem primeru, ko je tožena stranka skladno z določbo 87.d člena ZZDej odločila o pobudi tožeče stranke na način, da je pobudo sprejela, gre za postopek, uveden po uradni dolžnosti, ne pa na zahtevo tožeče stranke. Posledično je tožena stranka ravnala pravilno, ko je nato na podlagi četrtega odstavka 135. člena ZUP postopek ustavila. Pri sklepu o ustavitvi postopka v zadevi, začeti po uradni dolžnosti, gre namreč za formalni način zaključka upravnega postopka. Sodišče pripominja, da je v 87.d členu ZZDej določeno, da se izbira opravi na javnem natečaju ob smiselni uporabi določil zakona, ki ureja javna naročila, o javnem razpisu. V ZJN-2 pa je v drugem odstavku 80. člena določeno, da lahko naročnik kadarkoli pred odpiranjem ponudb ustavi postopek javnega naročanja. Čim je tako, ni razloga, da tudi v obravnavanem primeru minister ne bi smel ustaviti začetega postopka za podelitev javnega pooblastila.
ZVOz člen 15. Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil člen 22.
izvajanje zdravstvenih pregledov za voznike - izvajalec zdravstvene dejavnosti - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti
V obravnavani zadevi je sporno, ali je pravilna odločitev tožene stranke o zavrnitvi tožničine vloge za priglasitev izvajanja zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike in voznike motornih vozil iz razloga, ker ne izpolnjuje pogojev iz 12. člena Pravilnika o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil. Tožnici je bila za opravljanje predmetne dejavnosti izdana odločba 10. 2. 1998. Slednja je bila izdana na podlagi takrat veljavnega pravilnika, ki je določal, da predmetno dejavnost lahko opravljajo tudi zdravniki, specialisti splošne medicine, to specializacijo pa ima tožnica. Pravilnik iz leta 2011 pa določa drugačne pogoje. Glede na to, da se 20. člen pravilnika sklicuje na izvajalce zdravstvene dejavnosti iz 12. člena Pravilnika, torej tiste, ki izpolnjujejo pogoje iz 12. člena pravilnika, ob ugotovitvi, da tožnica teh pogojev ne izpolnjuje, je izpodbijana odločba zakonita.
Pravilnik o določanju cen zdravil v humani medicini člen 11, 11/2, 11/5, 11/6, 12.
cena zdravil na debelo - določanje cene zdravil na debelo
Glede na v drugem odstavku 11. člena Pravilnika o določanju cen zdravil v humani medicini natančno določeno vrsto prodajne cene v primerjalnih državah (tj. Avstriji, Nemčiji in Franciji) in publikacij, iz katerih se naj bi te cene ugotavljale, tako prvostopenjski organ ne bi smel uporabiti cene, navedene v zavihku UCD publikacije Vidal (ki nedvomno ni cena na drobno, kar priznava tudi sam organ), temveč bi moral (če bi taka vrsta prodajne cene bila določena) uporabiti ceno, navedeno v zavihku Prix te iste publikacije, v katerem so navedene cene zdravil na drobno, saj je cena na drobno tista vrsta prodajne cene, ki je določena kot upoštevna primerjalna cena v primerjalni državi Franciji. Če pa vrsta prodajne cene, kot je določena v zgoraj navedeni določbi, v primerjalni državi ni navedena v opredeljeni publikaciji, tako kot je to v obravnavanem primeru, pa bi moral prvostopenjski organ smiselno uporabiti prvi odstavek 12. člena Pravilnika o določanju cen zdravil v humani medicini in pri določitvi vrednosti PEC upoštevati le vrste prodajnih cen, ki jih Pravilnik o določanju cen zdravil v humani medicini za navedene primerjalne države določa kot upoštevne, kar v tem primeru pomeni primerjalne cene v Avstriji in Nemčiji ter na tej podlagi ugotoviti najnižjo preračunano ceno. Ker cene na tak način ni določil, je iz tega razloga odločba nezakonita in jo je zato treba odpraviti.
koncesija za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti - zobozdravstvena dejavnost - podelitev koncesije - javni razpis - načelo enakosti
Že dejstvo, da gre v primeru podelitve koncesije po določbah ZZDej za opravljanje javne službe, zahteva, da se postopek za tako podelitev ne začne samo na podlagi vlog morebitno zainteresiranih, ampak bi bilo treba za podelitev koncesije objaviti javni razpis, kjer bi bili določeni poleg ostalih pogojev tudi kriteriji oziroma merila za izbor prijavljenih kandidatov, določena razpisna dokumentacija ter rok za prijave. Tako bi bili kriteriji zainteresiranim kandidatom znani vnaprej. Kandidati bi vnaprej vedeli, kateri pogoji bodo pri izbiri upoštevani in imeli tudi možnost preveriti primernost in izpolnjevanje pogojev drugih kandidatov. Gre torej za seznanitev vseh zainteresiranih kandidatov s kriteriji oziroma merili za podelitev že v fazi prijavljanja na javni razpis in ne za seznanitev z njimi šele potem, ko so vloge že oddane.
ZUP člen 214. ZZDej člen 64. Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti člen 30, 30/3.
Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni navedla dejstev in okoliščin, ki so narekovale zavrnitev tožničinega predloga, saj ni navedla dokazov za oceno, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za oprostitev opravljanja strokovnega izpita. Zato se odločba ne da preizkusiti in je nezakonita.
ZUP člen 214. ZZDej člen 64. Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti člen 30, 30/3.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ni navedla dejstev in okoliščin, ki so narekovale zavrnitev tožničinega predloga oziroma ni navedla dokazov za oceno, da tožnica ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 30. člena Pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti za oprostitev opravljanja strokovnega izpita. Brez navedbe za odločitev pomembnih dejstev pa sodišče ne more preizkusiti pravilnosti in zakonitosti odločitve v izpodbijani odločbi.
ZZDej člen 41, 41/5, 42, 42/2, 42/3. ZUP člen 6, 209, 209/5.
koncesija za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti - podelitev koncesije - prosti preudarek - obrazložitev prostega preudarka
Tožena stranka je v postopku odločanja o podelitvi koncesije dolžna pridobiti mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje, vendar na to mnenje ni vezana, dolžna pa ga je presoditi (peti odstavek 209. člena ZUP).
Javno službo v zdravstveni dejavnosti lahko opravljajo na podlagi koncesije domače in tuje pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo z zakonom določene pogoje, kar pomeni, da zakon organu, ki odloča, daje pravico, da odloči po prostem preudarku. Samo uporabo prostega preudarka je tožena stranka oprla na ugotovitev, da tožeča stranka sicer izpolnjuje pogoje za opravljanje zdravstvene dejavnosti na področju oftalmologije, zaprosila pa je za podelitev koncesije za manjši obseg dejavnosti, ki po svoji vsebini ni polna okulistična dejavnost, ko jo plačuje ZZZS in da zdravstveno dejavnost pri tožeči stranki opravlja zdravnik, specialist okulist, zaposlen v Splošni bolnišnici Celje. Navedena razlaga ter pridobitev mnenja ZZZS z dne 13. 3. 2008 po presoji sodišča pomeni, da je tožena stranka razloge za zavrnitev vloge tožeče stranka utemeljila v skladu z načelom zakonitosti iz drugega odstavka 6. člena ZUP.
javna služba - koncesija - podelitev koncesije na področju zdravstvene dejavnosti - odločanje po prostem preudarku
Tudi v primeru, ko oseba izpolnjuje vse zakonske pogoje, nima pravice pridobiti koncesije, če koncedent presodi (in ustrezno utemelji), da podelitev koncesije ni v javnem interesu.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - zdravnik - naziv specialist - priznanje naziva specialist na podlagi dela - načelo enakosti pred zakonom
Tožnik mora v tožbi jasno navesti argumente, s katerimi utemeljuje vloženo tožbo, zato se sodišče v tem upravnem sporu ni opredelilo do navedb, ki jih je tožnica navajala v upravnem postopku, ne pa tudi v tožbi.
Položaj tožnice, ki je tri leta po sprejetju nove specializacije že najmanj šest let delala na specialističnem področju urgentne medicine, vendar ne vseh šest let kot specialistka družinske medicine, ni enak položaju zdravnika, ki je tri leta po sprejetju nove specializacije najmanj šest let delal na specialističnem področju urgentne medicine kot specialist.
prenos koncesije - opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti - upravičeni predlagatelj prenosa koncesije - statusno preoblikovanje podjetja
Tožnica v tožbi navaja razloge, zakaj do zatrjevanega prenosa še ni prišlo oz. zaradi katerih samostojna podjetnica A.A. (koncesionarka) še ni predlagala vpisa sprememb v sodni register. Zato ne more biti sporno, da se zahteva za prenos nanaša na koncesijo, katere imetnica je še vedno A.A. Ker do statusnega preoblikovanja še ni prišlo, pa je v tem pogledu neutemeljeno tudi tožničino sklicevanje oziroma zatrjevanje pravice do prenosa koncesije na podlagi njenega univerzalnega pravnega nasledstva koncesionarke A.A. kot samostojne podjetnice, ki naj bi temeljilo na drugem odstavku 667. člena ZGD-1.
ZZdrS člen 18a. Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov člen 35, 36, 61.
zdravnik - naziv specialist - priznanje naziva specialist na podlagi dela - vezanost zdravniške zbornice na mnenje koordinatorja specializacije in nadzornika kakovosti - načelo enakosti pred zakonom
Izpodbijana odločba, s katero Zdravniška zbornica Slovenije tožnici na podlagi dela ni priznala naziva specialist za urgentno medicino, se opira na mnenje koordinatorja specializacije in nadzornika kakovosti. Toženka sicer pravilno ugotavlja, da je na podlagi določbe tretjega odstavka 61. Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov na ti mnenji vezana, vendar pa to velja le, če sta koordinator specializacije in nadzornik kakovosti podala vsebinsko mnenje v okviru svojih nalog, ki so opredeljene v 35. in 36. členu Pravilnika, in sta bili mnenji obravnavani v predpisanem postopku, kot to določa drugi odstavek 61. člena Pravilnika. V konkretnem primeru sta mnenji presegli strokovno medicinsko oceno, kar zlasti velja za nadzornika kakovosti, ki se je pri podanem mnenju skliceval na pravno mnenje Zdravniške zbornice ter v zvezi s tem na tožničino formalno neizpolnjevanje zahtev po Pravilniku. Upravičen pa je tudi očitek tožnice, da je 18.a člen ZZdrS, kot je uporabljen v izpodbijani odločbi in odločbi organa druge stopnje, tolmačen širše, kot je zapisan v zakonu. Na ta način bi tudi po mnenju sodišča lahko prišlo do arbitrarnega odločanja v postopku, kar bi lahko pripeljalo do neenakopravnega obravnavanja iz 14. člena Ustave.
koncesija - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - javni razpis - razpisni pogoj - oštevilčenje in parafiranje listin - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča
Upravni organ, ki je pristojen za odločanje, ima možnost odločiti v nasprotju s pravnim mnenjem in stališči prvostopenjskega sodišča, če ima za to utemeljene razloge, kar mora v obrazložitvi nove odločbe posebej pojasniti.
Glede na naravo postopka podeljevanja koncesije vlog v tem postopku ni mogoče enačiti z vlogo v upravnem postopku in z njo ravnati kot z nerazumljivo ali nepopolno vlogo po 68. členu ZUP. To pomeni, da dejstvo, da gre tudi pri ponudbi v razpisnem postopku za podelitev koncesije za vlogo, ne izključuje pravice koncesionarja, da v javnem razpisu poleg vsebinskih pogojev, ki jih mora vlagatelj izpolnjevati, določi tudi formalne pogoje za vsebinsko obravnavanje vlog.