ZZdrI člen 15, 15/1, 15/1-3. ZZUZIS člen 27, 27/1, 27/1-8. Pravilnik o pitni vodi člen 6, 6/1, 6/2, 6/3.
inšpekcijski ukrep zdravstvenega inšpektorja - oskrba s pitno vodo - upravljalec sistema - izvajalec javne službe
V obravnavani zadevi ne gre za preskrbo s pitno vodo, temveč za ukrep zdravstvene inšpekcije zaradi zagotavljanja zahtev, ki jih mora izpolnjevati pitna voda, z namenom varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki zaradi kakršnegakoli onesnaževanja pitne vode. To pa lahko uresničuje le tako, da določi izvajalca z ustrezno izobrazbo.
ZLS člen 21, 21/1, 21/1-5. ZLD člen 2, 2/1, 5, 5/1, 6. Pravilnik o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti člen 31, 32, 33. ZUP člen 7, 8, 9, 145, 154, 154/1.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - vpis v register zasebnih lekarniških delavcev - pravni interes - lokalna javna služba - pridobljene pravice
Veljavne odločbe o verifikaciji lekarne tožeče stranke ni mogoče razveljaviti zgolj zato, ker naj bi na istem naslovu lekarniško dejavnost na novo opravljala koncesionarka A.A., saj za to ni podlage v zakonu.
vozniško dovoljenje - kontrolni zdravstveni pregled - napotitev na kontrolni zdravstveni pregled - sum o telesni ali duševni nezmožnosti
Napotitev na kontrolni zdravstveni pregled še ne pomeni, da tožnik ni sposoben upravljati z vozilom glede na svoje duševno stanje in posledično zdravljenje oziroma, da to že pomeni njegovo de facto telesno ali duševno nezmožnost za vožnjo, česar pa tudi ne trdi upravni organ. Pač pa se bo tožnikova sposobnost za upravljanje z vozilom s pregledom (ki ga bo opravila za to usposobljena oseba – zdravnik) šele lahko ugotovila. Iz 184. člena ZVCP-1 pa tudi ne izhaja, da bi moral upravni organ hkrati z izkazanim razlogom za sum o morebitni telesni ali duševni nezmožnosti za vožnjo motornega vozila tudi preveriti razumnost ravnanja napotene osebe in ali je ta oseba v tem času uporabljala motorno vozilo, temveč za napotitev na pregled zadostuje zgolj eden izmed zakonskih razlogov.
Namen določbe 184. člena ZVCP-1 je v preventivnem vplivu na odklanjanje nevarnosti v cestnem prometu, ki bi jo lahko povzročila oseba, ki predstavlja povečano tveganje za varno udeležbo v prometu, vendar pa se po presoji sodišča ta preventivni vpliv citirane določbe kaže ravno v zahtevanem izkazovanju taksativno določenih razlogov v tej določbi, ki dajejo podlago za preveritev telesne in duševne zmožnosti za vožnjo imetnika vozniškega dovoljenja.
izvedensko mnenje - narava razgovora pred komisijo - obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja na predlog staršev - mnenje komisije za cepljenje
Mnenje komisije za cepljenje iz 3. odstavka 22.c člena ZNB je izvedensko mnenje, zato je treba strankam glede na določbe 3. odstavka 146. člena in 194. člena ZUP pred izdajo odločbe dati možnost, da se izjavijo o njem. Ta pravica ne more biti konzumirana s pravico staršev iz 2. odstavka 22.c člena ZNB, da zahtevajo razgovor pred komisijo.
opustitev cepljenja na predlog staršev - dolžnost predložiti zdravstveno dokumentacijo - cepljenje otrok
Tožnika kot starša, ki sta vložila predlog za opustitev cepljenja njunih otrok, bi morala temu priložiti njuno zdravstveno dokumentacijo, da bi bilo mogoče šteti predlog kot popoln.
svobodna gospodarska pobuda - učinkovito pravno sredstvo - zdravstvena dejavnost - nadzor nad opravljanjem dejavnosti
Ker se svoboda gospodarske pobude tudi na zdravstvenem področju ne sme izvajati tako, da bi bilo to v nasprotju z javno koristjo (2. odstavek 74. člena Ustave), izpodbijani sklep ne pomeni posega v omenjeno pravico tožeče stranke v smislu 3. odstavka 15. člena Ustave, ampak le način uresničevanja pravice iz 74. člena Ustave. Izpodbijani sklep namreč pomeni pravno podlago za dostop do zasebnih prostorov in pregled določenih sredstev, evidenc in podatkov, ki so v lasti tožnika oziroma je tožnik za njihovo varstvo odgovoren. Stopnja vpliva, ki ga ima izpodbijani akt na pravno zavarovano pravico tožnika, je pravno pomemben element tudi za presojo zakonitosti tega akta. Ker je z izpodbijanim sklepom zgolj sprožen postopek nadzora glede izvajanja določene dejavnosti tožnika in nič drugega, je sodišče štelo, da je izrek sklepa dovolj jasen in da ne potrebuje dodatne obrazložitve, saj iz določila 1. odstavka 3. člena ZZDej izhaja, da tožeča stranka lahko opravlja predmetno dejavnost, če izpolnjuje z zakonom določene pogoje. ZZDej sicer nima posebnih določb o izvajanju nadzora nad predmetno dejavnostjo. Ima le splošno določilo o upravnem nadzoru, ki ga izvaja ministrstvo za zdravje. Vendar to določilo zadošča, saj je treba določbo 1. odstavka 76. člena ZZDej, ki se nanaša na zavode, uporabiti v smiselni povezavi z določilom 3. člena ZZDej in 2. odstavka 76. člena ZZDej.
zdraviliška dejavnost - omejevanje konkurence - varstvo konkurence
Zdraviliška dejavnost tudi sodi med gospodarske dejavnosti, ki se opravljajo na trgu proti plačilu. Pri tem pa ni pomembno, ali ustvari kaj dobička, temveč je pomembno le, da gre za dejavnosti proti plačilu. To pa tudi pomeni, da ne gre za dejavnost, ki bi zasledovala izključno socialno funkcijo.
Zdravniška zbornica je pravilno postopala, ko je v obnovljenem postopku izdala odločbo o specializaciji za vse kandidate, ki so se prijavili na javni razpis. Z dokončnostjo lahko stranka prične izvajati pravico, če zakon ne določa drugače. Tudi predlog za obnovo postopka praviloma ne zadrži izvršitve odločbe, glede katere se predlaga obnova.
zdravstveno zavarovanje - nadomestilo plače - nadomestilo plače za čas zadržanosti od dela
Po presoji sodišča že iz besedila 29. člena ZZVZZ izhaja, da se pri štetju dni zadržanosti upoštevajo samo delovni dnevi in ne koledarski, kot to trdi tožeča stranka.
Četudi pri podelitvi koncesije ne gre za naročilo storitev v smislu določb ZJN, pa bi bilo po mnenju sodišča, potrebno v postopku podelitve koncesije objaviti javni poziv in to iz dveh razlogov. Podeljevanje koncesije za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti ne sme biti omejeno na krog zainteresiranih, ki na podlagi internih informaciji izvejo, da bo koncesija podeljena. Kot drugo pa morajo biti kriteriji zainteresiranim kandidatom znani vnaprej.
sodelavci - stranka v postopku - opravljanje javnega pooblastila - zdravstveni delavci
V skladu s Seznamom poklicev v zdravstveni dejavnosti in Seznamom izvajalcev posameznih poklicev oziroma s posameznih področij, ki morajo biti vpisani v register in imeti veljavno licenco, poklic logoped ni razvrščen med zdravstvene delavce, niti izvajalci v tem poklicu za opravljanje dela ne potrebujejo licence. Društvo AAA zato nima statusa zbornice oziroma strokovnega združenja v smislu 87. člena ZZDej. Glede na to tudi ni aktivno legitimirano za vložitev pobude iz 87.d člena ZZDej za podelitev opravljanja javnega pooblastila iz 87.c člena istega zakona. Opredeljevanje poklicev v okviru izvajanja zdravstvene dejavnosti na zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce na podlagi 62. člena ZZDej sodi v pristojnost ministra za zdravje, ki o tem odloči s podzakonskim predpisom in torej ne gre za upravno stvar.
ZZD člen 76, 76. URS člen 125, 157, 125, 157, 125, 157, 125, 157. ZZVZZ člen 77, 77. ZUS člen 1, 34, 34/1, 1, 34, 34/1.
nadzor nad izvajanjem zdravstvenih storitev - dokončen posamični akt - upravni akt - zdravstvena dejavnost - zdravstvene storitve
Iz sodne prakse VS RS izhaja, da tožena stranka s končnim zapisom odloči o pripombah in ugovorih nadzorovanega pogodbenega partnerja zoper zapisnik o ugotovitvah tožene stranke. Končni zapis, zoper katerega ni bila vložena zahteva za sodno varstvo, postane dokončen in predstavlja osnovo za izrek ukrepov nadzora. Končni zapis je zato dokončen posamični akt, ki ga izda tožena stranka kot nosilka javnega pooblastila in o zakonitosti takšnega akta ima stranka sodno varstvo v upravnem sporu na podlagi 1. člena ZUS.
Določba 3. člena ZZDej, ki jo tožena stranka kot podlago za izdajo odločbe navaja v uvodu svoje odločbe, vsebuje le pooblastilo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ne pa tudi pooblastila za odvzem dovoljenja, ki mora biti v zakonu posebej določeno. Ker ZZDej posebnih določb o odpravi oziroma razveljavitvi izdanega dovoljenja ne vsebuje, je odprava ali razveljavitev pravnomočne odločbe dopustna le na podlagi izrednih pravnih sredstev po določbah ZUP, če so za njihovo uporabo izpolnjeni predpisani pogoji. V določbah ZZDej sodišče tudi ni našlo podlage za poseg v že izdano dovoljenje za opravljanje dejavnosti na način, da se to odvzame.
Že v sodbi opr. št. U 1936/2001, ki je postala pravnomočna 27. 8. 2002, je tukajšnje sodišče zavzelo stališče, da je pooblastilo za odločanje po prostem preudarku dano upravnemu organu na podlagi 1. odstavka 41. člena ZZDej. Tega stališča ne more omajati tožnik s sklicevanjem na določilo 42. člena ZZDej, ker je določilo 1. odstavka 41. člena ZZDej po vsebini splošnega oziroma generalnega pomena in določa kdo lahko opravlja koncesijo, določilo 42. člena ZZDej pa že določa podrobnosti postopka (to je da se odloča z odločbo in v soglasju z ministrstvom pristojnim za zdravstvo) in določa pristojnost občinskega oziroma mestnega upravnega organa ter ministrstva in katera mnenja je potrebno pridobiti v postopku odločanja. Tudi tožbene navedbe, da v 1. odstavku 41. člena ZZDej besedica »lahko« pomeni le kdo sme opravljati javno službo v zdravstveni dejavnosti na podlagi koncesije, ne more vplivati na že navedeno in tudi že sprejeto stališče v pravnomočni sodbi tukajšnjega sodišča opr. št. U 1936/2001, ki ga je sodišče ponovilo v sodbi opr. št. U 1989/2002. Organ prve stopnje pa je svojo odločitev tudi pravilno oprl na določilo 1. odstavka 133. člena ZJN-1. Pritrditi je potrebno tožniku, da je to določilo res zajeto med prehodne in končne določbe, vendar je to določilo veljalo v času odločanja organa prve stopnje dne 1. 4. 2003. Besedilo 133. člena ZJN-1 je bilo spremenjeno šele z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 2/04, z veljavnostjo od 30. 1. 2004). Ker je v času odločanja organa prve stopnje veljalo določilo 1. odstavka 133. člena ZJN-1, ga je ta organ in posledično tudi tožena stranka pravilno uporabila. Upravni organ mora pri svojem odločanju namreč uporabiti predpis, ki velja v času izdaje odločbe prve stopnje, ker mora potem organ druge stopnje, ob morebitni pritožbi, ugotavljati pravilno uporabo materialnega predpisa pri izdaji odločbe prve stopnje (2. odstavek 247. člena ZUP).
Na podlagi 1. odstavka 164. člena Zakona o splošnem upravnem postopku se dejstva, na podlagi katerih se izda odločba, ugotovijo z dokazi. Dejansko stanje in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev, navedeno v izreku je treba razložiti v obrazložitvi odločbe oziroma upravnega akta. Tožena stranka je v obrazložitvi le povzela besedilo Zakona o zdravstveni dejavnosti, ni pa navedla dejstev, ki narekujejo njeno odločitev, kot tudi ni navedla dokazov, iz katerih sklepa, da tožnica ne sme opravljati zobozdravstvene dejavnosti.
5. odstavek 8. člena ZZdrl tudi določa, da inšpektor v času, ko nima strokovnega izpita ne sme izdajati odločb, lahko pa opravlja dejanja v postopku pred izdajo odločbe. Sklepa organa prve stopnje tako ni podpisala upravičena oseba, to je zdravstveni inšpektor, ki ima pooblastila po ZZdrl, ampak višja svetovalka v zdravstvenem inšpektoratu organa prve stopnje, zato je sodišče tožbi ugodilo.
Na podlagi 4. odstavka 28. člena ZZdrl ima tako le zdravstveni inšpektor pooblastila po citiranem zakonu in lahko ukrepa kot je to določeno v 4. poglavju ZZdrl. Ker v tem upravnem postopku odločbe organa prve stopnje ni podpisala upravičena oseba, to je zdravstveni inšpektor, ki ima vsa pooblastila po določilih ZZdrl, ampak višja svetovalka v zdravstvenem inšpektoratu, je sodišče tožbi ugodilo.
URS člen 51, 51/3, 120, 120/2. ZUstS člen 24. ZZDej člen 47, 47/1-4, 47/1-5. ZNB člen 4, 22, 22/2, 22/3. ZUP (1986) člen 209, 209/2.
obvezno cepljenje otrok
Vsak ima pravico dati soglasje za kakršenkoli medicinski poseg, ter odkloniti predlagane medicinske posege (4. in 5. alinea 1. odstavka 47. člena ZZDej). Vendar pa je Zakon o nalezljivih boleznih zaradi preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni, ki ogrožajo zdravje prebivalcev RS, kot specialni predpis predpisal obvezno cepljenje zoper določene bolezni zaradi varovanja zdravja prebivalcev RS, v 4. členu pa določa, da ima vsakdo pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi in bolnišničnimi okužbami ter dolžnost varovati svoje zdravje in zdravje drugih ljudi pred temi boleznimi. Gre tako za varovanje javnega interesa pred interesi posameznikov (ki obveznemu cepljenju eventuelno nasprotujejo), tehtanje teh interesov pa je opravil že zakonodajalec. Vendar pa tudi ZNB daje zaradi zaščite interesov posameznikov le-tem možnost, da obvezno cepljenje odklonijo iz utemeljenih razlogov. Sodišče zavrača kot neutemeljen tožbeni ugovor bistvene kršitve določb upravnega postopka, ker je tožena stranka argumentirala svoj pogled le na dve od 18 pritožbenih navedb. Katere so tiste okoliščine, ki narekujejo sprejeto odločitev pa mora biti navedeno v obrazložitvi odločbe, ker je le na podlagi tako obrazložene odločitve omogočeno stranki, na katero se odločba nanaša in tudi sodišču, kontrolo ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno in ali je bilo na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljeno materialno pravo. Po določbi 209/2 člena ZUP/86 mora obrazložitev odločbe vsebovati povzetek pritožbe in pritožbenih ugovorov ter ugotovljeno dejansko stanje in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev, ob tem pa tudi navedbo predpisov, na katere se opira odločba. V konkretnem primeru vsebuje izpodbijana odločba po presoji sodišča vse odgovore na te vsebine oziroma vse odgovore na pravno relevantne pritožbene navedbe. Ti brez dvoma omogočajo njen preizkus. Zato je tožbeni ugovor zatrjevane bistvene kršitve določb postopka po navedenem neutemeljen. Sodišče pripominja, da je tožena stranka glede na ustavno načelo zakonitosti (2. odstavek 120. člena Ustave RS) dolžna opravljati svoje delo na podlagi in v okviru ustave in zakonov in je pravilno opozorila tožnika, kolikor se ne strinjata s predmetno pravno ureditvijo, tudi na določbo 24. člena Zakona o ustavnem sodišču, po kateri lahko pri Ustavnem sodišču RS vsakdo poda pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov, glede na njune pritožbene navedbe, ki jih ponavljata v tožbi (o zatrjevani protiustavnosti citiranih zakonskih in nezakonitosti podzakonskih predpisov).