Toženka bi morala pri tožniku kot pri izvajalcih zunajbolnišnične zdravstvene dejavnosti kot osnovo za izračun povečanja programa upoštevati celoten obseg programov zdravstvene dejavnosti, ne pa obseg posameznih zdravstvenih storitev.
Iz zakona izhaja, da sta opravljanje zdravniške službe, za kar je pogoj vpis v register zdravnikov, in članstvo v Zbornici neločljivo povezana in eno brez drugega ni mogoče. Tako ni mogoče zahtevati, da se zdravnik izbriše iz članstva Zbornice in ostane vpisan v registru zdravnikov. To izhaja tudi iz Pravilnika o zdravniškem registru, ki v prvem odstavku 5. člena določa, da z vpisom v zdravniški register zdravnik postane član Zbornice. Eno brez drugega torej ni mogoče, oziroma je izbris iz članstva Zbornice mogoč le z izbrisom iz registra.
Tožnik je iz odločbe z dne 21. 4. 2016 lahko razbral, da je bil izbrisan iz registra zdravnikov in če je štel, da je toženka odločila v nasprotju s predpisom ali z njegovo zahtevo, ker naj bi ga lahko izbrisala le iz članstva Zbornice, ne pa tudi iz registra zdravnikov, bi zoper odločbo lahko vložil pritožbo.
Namena imetnika dovoljenja za promet z zdravili ni mogoče utemeljiti na splošnih določbah prej citiranih predpisov, ampak je treba o tem, ali je imetnik dovoljenja za promet z zdravilom ravnal z namenom oglaševanja, odločiti s konkretnim preizkusom vseh upoštevnih okoliščin obravnavanega primera. V postopku, ki se uvede po uradni dolžnosti, pa nosi dokazno breme organ, ki vodi postopek. Organ nosi skrb in odgovornost za uspeh dokazovanja in zato ne more dokaznega bremena prevaliti na stranko.
Pridobitev drugega mnenja in prosta izbira zdravnika in izvajalca zdravstvene storitve nista dolžnost pacienat, temveč sta pravici, ki jih ZPacP uzakonja zaradi varovanja in uresničevanja pravic pacientov.
Tožena stranka je oblikovala vnaprejšnjo dokazno oceno, ko je vnaprej predvidela, kakšen bi bil rezultat izvedbe dokaza z zaslišanjem priče. O (ne)relevantnosti izpovedbe priče, če se ta zadeve zaradi časovne distance ne bi spomnila, bi organ lahko odločal šele po tem, ko bi dokaz dejansko izvedel. Ker svoje dokazne ocene organ ni utemeljil na ustrezen način, prav tako pa ni navedel kakšnih drugih sprejemljivih razlogov za zavrnitev obravnavanega dokaznega predloga, je kršil pravico stranke do izjave oziroma njeno pravico do izvajanja dokazov. Trajanje postopka in (opravičen) izostanek priče nista dopustna razloga za opustitev izvede dokaza in prav tako pomenita kršitev pravice do izvajanja dokazov oziroma do izjave stranke.