spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - odsotnost tožene stranke z naroka - neopravičen izostanek
Kot pravilno povzema prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi, je toženec v tem postopku predlagal izvedbo naroka, nanj je bil tudi pravilno vabljen, a ni prišel. Sodišče lahko preloži narok le, če so za to podani upravičeni razlogi, v primeru bolezni, ki je takšen razlog, pa mora stranka predložiti ustrezno zdravniško opravičilo, kot ga opredeljuje drugi odstavek 115. člena ZPP. Toženec je bil k temu izrecno pozvan, a odsotnosti zaradi bolezni ni opravičil, kar je sodišče prve stopnje obrazložilo v sklepu o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Zato so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave brez nadaljnjega obravnavanja zadeve, tudi pogoj iz 316. člena ZPP, saj ne gre za zahtevek, s katerim tožeča stranka ne bi smela razpolagati.
ZDZdr člen 31, 61, 61/2, 65, 68. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 155, 163.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - stroški postopka - obvezno zastopanje po odvetniku - stroški odvetnika - sredstva sodišča
Stroški postopka sprejema osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih na podlagi 65. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) se krijejo iz sredstev sodišča (68. člena ZDZdr). To velja tudi za stroške odvetnika, ki ga sodišče v skladu z drugim odstavkom 61. člena istega zakona postavi osebi ob uvedbi postopka.
upravnik večstanovanjske stavbe - postavitev zapornice - posel rednega upravljanja - posel, ki presega okvir rednega upravljanja - potrebna večina
Po zdajšnji zakonski ureditvi je potrebna tričetrtinska večina za sprejem sklepa, s katerim etažni lastniki zaprejo parkirišče večstanovanjske stavbe z zapornico. Višje sodišče sicer dopušča, da bi bila možna razlaga, da zadostuje že navadna večina, v kolikor zaključimo, da se s postavitvijo zapornice zagotavljajo pogoji za normalno uporabo skupnih delov večstanovanjske stavbe (parkirišča). V prid slednjemu bi lahko govorilo stanje v mestnih središčih, kjer je splošno znana stiska s parkirnimi mesti in bi obiskovalci, ki niso etažni lastniki, slednjim zasedali prosto dostopna parkirišča. S postavitvijo zapornice bi se zagotovili normalni pogoji za uporabo parkirišča lastnikom. Vendar pa je glede potrebne večine potrebno enotno pravilo. Razen, če etažni lastniki s pogodbo o medsebojnih razmerjih ne določijo drugače, ne more veljati različno splošno pravilo glede potrebne večine npr. v mestnih središčih ali na obrobjih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00037307
SZ-1 člen 25, 29, 29/1, 29/2, 29/4. ZPP člen 337, 337/1, 452.
spor majhne vrednosti - upravljanje večstanovanjske stavbe - postavitev zapornice - potrebna večina - soglasje vseh etažnih lastnikov - posel, ki presega redno upravljanje - posel rednega upravljanja - nedovoljena pritožbena novota
Za postavitev zapornice, s katero se zapre skupno parkirišče večstanovanjske stavbe, ni potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov, ampak tričetrtinska večina. Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni zatrjevala, da ne bi bila dosežena tričetrtinska večina, ampak je to navedla šele v pritožbi. To predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto.
oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - trditveno in dokazno breme - substanciranje navedb - konkretizacija trditev
Stranka, ki želi taksno olajšavo, mora ponuditi ustrezne trditve (in dokaze) glede svojega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, pa mora konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
Manjkajočih trditev ni mogoče nadomestiti s sklicevanjem na račune. Pomanjkljivosti v trditveni podlagi se v dokaznem postopku ne da nadomestiti (da npr. o njih izpove stranka ali priča, da izhajajo iz priloženih listin ali da določena dejstva ugotovi izvedenec). Tožeča stranka bi morala pojasniti, iz kje izvira terjatev oziroma na podlagi česa je nastala obveznost, za plačilo katere je toženi stranki izstavila tri račune z navedenimi zneski. Pritožbene navedbe tožeče stranke, da je z navedbo in sklicevanjem na račune podala zadostno trditveno podlago in da je izpodbijanje resničnosti in verodostojnosti (iz računov) na toženi stranki, tako niso utemeljene.
Po presoji pritožbenega sodišča se glede na opisano dinamiko spora ni mogoče strinjati z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da ker je bila trditvena podlaga tožeče stranke v dopolnitvi tožbe pomanjkljiva, toženi stranki ni bilo treba odgovarjati na tožbo oziroma pripravljalno vlogo tožeče stranke. Ker tožena stranka do izdaje sodbe sodišča prve stopnje ni bila seznanjena z njegovim stališčem, da je tožbeni zahtevek nesklepčen, je bilo v njenem interesu, da (prek pooblaščenca) podaja navedbe v okviru postopka v sporu majhne vrednosti, zaradi česar so bili stroški, ki so nastali z vložitvijo odgovora na tožbo in pripravljalne vloge, potrebni in je tožena stranka do teh upravičena. Tožena stranka je v svojih vlogah (pravilno) opozarjala na pomanjkljivosti v trditveni podlagi, ki jih je v končni fazi ugotovilo tudi prvostopenjsko sodišče (nesklepčnost, prekluzija).
Pritožbeno sodišče o (ne)utemeljenosti pritožbenih navedb ne more odločiti, ker izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih in se ne da preizkusiti. Sodišče prve stopnje je namreč v izpodbijanem sklepu navedlo le, da je sedaj pritožnik 22. 1. 2020 vložil pritožbo ( ne navede niti ali zoper sodbo ali sklep), da je pritožnik s plačilnim nalogom bil pozvan k plačilu sodne takse, pri čemer ne pojasni, kdaj mu je bil plačilni nalog vročen in tudi ne pojasni kdaj se je iztekel rok za plačilo sodne takse, kar pa so odločilna procesna dejstva, da bi se lahko preizkusila pritožba, ki izkazano zatrjuje, da je pritožnik priporočeno po pošti 3. 3. 2020 oddal vlogo za oprostitev plačila sodne takse.
Po presoji pritožbenega sodišča potrdilo o oddaji pošiljke dokazuje le, da je nekdo dne 16. 4. 2020 na pošto izročil poštno pošiljko, težko 0,026 kg in naslovljeno na Okrožno sodišče v Ljubljani. V spisu dopolnitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni. Priloženo poštno potrdilo o oddaji pošiljke zato niti z verjetnostjo ne dokazuje njene vsebine niti tega, da je pošiljka res prispela na sodišče. Ob odsotnosti drugih okoliščin, ki bi vsaj kazale na to, dokaz, ki ga ponuja pritožba, ne zadošča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00038006
KZ-1 člen 127, 127/1, 127/1-1. ZKP člen 371, 371/2.
umor - dovoljeni dokazi - zaslišanje policista - izjava priče, dana policiji - dokazovanje z indici - indična sodba
Ker pa sodišča lahko svojo odločitev oprejo le na neposredno izvedene dokaze in ker se tudi sicer v tem postopku nikoli ni postavljalo vprašanje groženj M. P., bi se na takšno zaslišanje kriminalistov v zvezi z vsebino izjave, ki sta jo kriminalista pridobila od občana F. P., ki je po vsebini uradni zaznamek, sodba v nobenem primeru ne smela opreti, saj je za presojo verodostojnosti zaslišane priče pomembna le njena izpovedba pred sodiščem. In v primeru, ko sodišče ugotavlja dejstva na podlagi posrednih dokazov (indicev), ko torej iz znanega dejstva sklepa o resničnosti drugega, še neznanega dejstva, lahko izda obsodilno sodbo le takrat, če gre za takšen niz nedvoumno ugotovljenih indicev, ki so med seboj tako trdno in logično povezani, ter se tako dopolnjujejo, da tvorijo zaprt - sklenjen krog in je na podlagi njih mogoče z gotovostjo sklepati, da je obtoženec storil očitano kaznivo dejanje. Pritožbeno sodišče zato v celoti sprejema stališče prvega sodišča, ki je ob upoštevanju odločbe VS RS opr. št. I Ips 58203/2011 z dne 7. 6. 2018 (še vedno v zadevi K.) razumno obrazložilo, da bi tako stališče obrambe pripeljalo do nerazumne situacije, v kateri bi se obdolženec, ki mu je bila ob uporabi določil o steku za kaznivo dejanje umora izrečena najvišje predpisana kazen 30 let zapora, znašel v ugodnejšem položaju zgolj zato, ker je poleg tega kaznivega dejanja storil še eno tovrstno, najhujše kaznivo dejanje. Zato v nasprotju s pritožbenimi izvajanji v tako zapisanih razlogih in uporabi zakona prvega sodišča ni nezakonitosti in samovoljnosti, kot to trdi pritožba, zato tudi ni podana kršitev zakona glede uporabe določb o steku, niti kršitev člena 7 Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 18, 18/2, 148, 148/2, 149a.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - tajno opazovanje - izločitev dokazov - privilegij zoper samoobtožbo - nedovoljeni dokazi - odkrivanje kaznivih dejanj - odkrivanje in prepoznavanje storilca kaznivega dejanja
Po ustaljeni sodni praksi zgolj opazovanje oziroma nadzor določenega območja oziroma objekta, „zasede“ in druge klasične metode policijskega dela še ne pomenijo izvajanja prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja in sledenja, pri katerem gre za načrtno, dalj časa neprekinjeno ali ponavljajoče se opazovanje osumljenca ali določene osebe z uporabo tehničnih naprav, s katerimi se pridobijo materialni dokazi za potrebe kazenskega postopka.
Bistvo privilegija zoper samoobtožbo je v tem, da morajo organi pregona v najširšem smislu obdolžencu pustiti, da je povsem pasiven oziroma, da se sam zavestno, razumno in predvsem prostovoljno odloča, ali bo z njimi sodeloval ali ne, da to ustavno procesno jamstvo državi preprečuje prisiliti posameznika, da postane vir dokazov zoper samega sebe, oziroma, da je njegovo bistvo ohraniti obdolženčevo procesno subjektiviteto in s tem pošten postopek, ne more pa varovati obdolženca pred obremenilnimi izjavami tretjih oseb, čeprav je izjavitelj vsaj posredno obremenil še samega sebe.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - tek zakonskih zamudnih obresti - nova škoda in dodatna odškodnina
Ob primerjanju zdravstvenega stanja tožnice, kot je bilo ob izdaji sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru II P 227/2000 ugotovljeno na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca prof.dr. V.S., dr.med, je jasno, da toženka ne more biti uspešna z uveljavljanjem, da je prvostopenjsko sodišče pri odmeri višine odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja splošne življenjske aktivnosti upoštevalo zdravstveno stanje tožnice, ki je že bilo upoštevano s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru II P 227/2000. Pri tem tudi navedba tožnice, da je pred poslabšanjem zdravstvenega stanja v letu 2015 lahko z desno roko skoraj vse opravljala in da je celo lahko igrala odbojko, namizni tenis in badminton, glede na izvedensko mnenje izvedenca prof.dr. V.S., dr.med., ni neverodostojna, saj je takrat izvedenec ugotavljal zgolj oviranost pri rekreativno športnem udejstvovanju oziroma pri drugih opravilih, ki se opravljajo dvoročno, medtem ko v tem postopku pridobljeno izvedensko mnenje zaradi nezmožnosti aktivne gibljivosti desnega ramena funkcijo desne roke ugotavlja zgolj kot oporo levici.
spor majhne vrednosti - grajanje dokazne ocene - standard obrazloženosti - protispisnost - vezanost pritožbenega sodišča na dejansko stanje - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti
Relativne kršitve procesnih določb postopka, kamor spadata tudi kršitvi določb 236. in 451. člena ZPP, v sporih majhne vrednosti niso dopusten pritožbeni razlog. Pritožnica ni zatrjevala, da bi ji bila zaradi kršitev katere izmed navedenih določb ZPP odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Dokazno oceno sodišča prve stopnje je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Nobeden od teh razlogov pa v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038203
ZPP člen 458, 458/1, 495, 495/1. OZ člen 35, 101, 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - določenost ali določljivost predmeta pogodbe - ničnost pogodbe - ugovor neizpolnitve - obseg storitve - vezanost pritožbenega sodišča na dejansko stanje - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - nerazumljive navedbe - neupoštevne navedbe - očitna pisna pomota
S pritožbeno navedbo, da iz naročilnice ne izhaja jasen obseg storitve, pritožnica uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa zmotne uporabe materialnega prava, kot navaja v pritožbi. Uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa v postopkih v sporih majhne vrednosti predstavlja nedopusten pritožbeni razlog, na katerega višje sodišče ni dolžno odgovoriti.
začasna odredba - zavrnjena začasna odredba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - motenje posesti - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tožnica zgolj pavšalno navedla razloge za izdajo začasne odredbe po tej alineji in glede na stroge pogoje za izdaje začasne odredbe ni podala zadostne trditvene podlaga v zvezi z zatrjevanjem, da toženec z izdajo začasne odredbe ne bo trpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez začasne odredbe nastale tožnici.
zahtevek na zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - povečane potrebe otroka
Starša sta dolžna, če je to v okviru njunih zmožnosti, v enakem deležu prispevati za otrokovo preživljanje, pri čemer se ta delež ne meri zgolj v denarju, temveč je treba upoštevati tudi delež v okviru varstva in vzgoje otroka.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dovoljeni pritožbeni razlogi - storitev hujšega prekrška v času preizkusne dobe
Pritožbeno sodišče storilcu verjame, da bo zaradi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oteženo nudenje pomoči ženinemu stricu, vendar ta okoliščina ne predstavlja razloga za spremembo izpodbijanega sklepa, saj sodišče nima zakonske podlage, da bi na podlagi teh okoliščin sprejelo drugačno odločitev, niti nima možnosti odložiti vpis prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za določeno preizkusno dobo, kot predlaga storilec v pritožbi.
Če se oseba, ki ji je treba vročiti pisanje, ne najde v stanovanju, se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je odredilo vročitev, v predalčniku ali na vratih stanovanja pa se pusti obvestilo, v katerem se navede, kje je pisanje, rok za dvig pisanja, vzrok za tako ravnanje, dan, ko je bilo puščeno obvestilo, in podpis vročevalca (tretji odstavek 142. člena ZPP). Iz poročila vročevalca o vročitvi izhaja, da je bila vročitev opravljena na predpisan način.
Sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, nima možnosti tehtanja, ali naj mu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
Čeprav ni izkazano, da bi bil storilec seznanjen z vsebino dopisa oziroma obvestila o izvršitve sankcije po 124. členu ZIKS-1, ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da storilec ni vedel za datum, ko mu je prenehalo veljati vozniško dovoljenje oziroma da v času vožnje motornega vozila ni vedel, da je njegovo vozniško dovoljenje neveljavno in da se z njim ne sme izkazovati policistom. V predmetni zadevi pouk v sklepu EPVD 15/2016 z dne 15. 3. 2018 bil jasnejši in je bilo izrecno zapisano, da se prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izvrši naslednji dan po vročitvi sklepa višjega sodišča, s katerim je pritožba zavrnjena, storilcu pa je bilo dobro znano, da mu je bil ta sklep vročen 4. 12. 2018, kar pa je v tej zadevi tudi ključno.
stroški priče - predujem za izvedbo dokaza - založitev stroškov za izvedbo dokaza - dopolnitev
Ker gre za dopolnitev izvedbe dokaza, ki ga je v zvezi z zaupanja mld. otrok v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine predlagala tožeča stranka, je stroške na podlagi določila prvega odstavka 153. člena ZPP dolžna založiti tožeča stranka, ne glede na to, katera stranka dopolnitev predlaga. Bistveno namreč je, da je dokaz z zaslišanjem izvedene priče izveden v zvezi s tožbenim zahtevkom tožeče stranke, zato je prav, da tožeča stranka predhodno krije stroške, ki jih je povzročila z vložitvijo tožbe (152. člen ZPP), dokončno pa bo o dolžnosti plačila stroškov postopka odločeno po zaključku obravnave.