sodba na podlagi pripoznave - glavni zahtevek - stroški postopka - predpravdni stroški - gospodarski spor majhne vrednosti
Tožeča stranka sodišču prve stopnje očita, da ji neutemeljeno ni priznalo stroškov poizvedbe o lastniku vozila in stroškov opomina v skupni višini 112,00 EUR. Ti očitki niso utemeljeni. Namreč navedeni stroški niso predmet odločitve, vsebovane v izpodbijani II. točki izreka prvostopenjske sodbe na podlagi pripoznave, saj jih je tožeča stranka (primarno) uveljavljala kot škodo v okviru glavnega zahtevka. Temu pa je sodišče prve stopnje v I. točki izreka sodbe na podlagi pripoznave v celoti ugodilo (316. v zvezi s 453.a členom ZPP) in so torej ti stroški tožeči stranki že bili prisojeni. Pritožbeno zavzemanje v smeri predlagane spremembe stroškovne odločitve tako nima (več) opore v tožbi.
Glede na to, da je obsojenec poziv za prestajanje kazni zapora prejel dne 6. 8. 2020 in je torej tridnevni rok pričel teči 7. 8. 2020 je, glede na to, da je bila dne 9. 8. 2020 nedelja, rok za vložitev prošnje iztekel v ponedeljek 10. 8. 2020. To pa seveda pomeni, da je obsojenec, ki je prošnjo podal ravno tega dne, prošnjo vložil pravočasno, skladno z rokom iz določila prvega odstavka 25. člena ZIKS-1.
ZPP člen 108, 108/4, 180, 339, 339/2-14, 351, 351/1. URS člen 22.
gospodarski spor majhne vrednosti - nepopolna tožba - prepozna dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - enako varstvo pravic
Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da zadevna zavrnilna sodba zanjo predstavlja presenečenje (absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), saj ni mogla računati s tem, da se bo (ker nepopolne tožbe v postavljenem roku ni dopolnila) v njeno škodo še enkrat upoštevala njena poprejšnja pritožba z dne 12. 7. 2019 zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi, in sicer sedaj kot nesklepčna dopolnitev nepopolne tožbe. Zavrnitev tožbenega zahtevka za tožečo stranko namreč predstavlja hujšo posledico kot zavrženje tožbe. Takšne hujše posledice pa ZPP v situaciji iz četrtega odstavka 108. člena, kakršna je tudi obravnavana, nikakor ne določa.
ZIZ člen 178, 178/2, 179, 179/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
tržna vrednost nepremičnine - pravica do informacije - pravica do izjavljanja - pripombe na cenitveno poročilo - odgovor izvedenca na pripombe strank
Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je odločitev sprejelo na podlagi cenitvenih poročil cenilca gradbene in cenilca kmetijske stroke ter cenilčevih pojasnil dolžnikovih pripomb na cenitev cenilca kmetijske stroke, s katerimi je cenilec podrobneje pojasnil izbor metode izračuna vrednosti kmetijskih zemljišč. Glede na podatke spisa je pritrditi dolžniku, da mu navedena pojasnila niso bila vročena niti pred niti hkrati z izpodbijanim sklepom. Glede na navedeno sodišče druge stopnje zaključuje, da je bila pritožniku kršena pravica do informacije in s tem pravica do izjavljanja v postopku, saj je sodišče izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi navedb v omenjeni vlogi cenilca kmetijske stroke.
ZPP člen 158, 158/1, 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3.
odločitev o stroških pravdnega postopka - umik tožbe - izpolnitev zahtevka - povod za tožbo - odgovor na tožbo - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Za pravilno stroškovno odločitev je treba ugotoviti, če je umik tožbe posledica toženčeve izpolnitve zahtevka. Toženec namreč v odgovoru na tožbo, ki je sledil umiku tožbe, zanika storitev očitanega motilnega dejanja in izpolnitev zahtevka.
ZS člen 83. ZNP-1 člen 216. ZNP člen 33, 33/3. ZZZDR-UPB1 člen 106.a.
nepravdni postopek - postopek za ureditev stikov - stiki otroka z družinsko povezanimi osebami - pravočasnost pritožbe - sodne počitnice - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - nujna zadeva - pravni interes za pritožbo
Z ugoditvijo pritožbenemu predlogu predlagatelja, ki bi pripeljala do potrjene pravnomočnosti (zanj spornega) meritornega sklepa, bi tako predlagatelj dosegel ravno nasprotno od tistega, za kar se zavzema v pritožbenih navedbah. Povedano poenostavljeno, konkretna pritožba predlagatelju ni v korist oziroma zanjo glede na vsebino pritožbe nima pravnega interesa. Določba 3. točke drugega odstavka 83. člena ZS se nanaša tudi na konkretni nepravdni postopek o stikih med dedkom in mladoletno vnukinjo. Ker se po ZNP-1 za presojo konkretne zadeve uporabljajo določbe ZNP, gre tudi upoštevaje omenjeno 9. točko v zvezi z določbo prvega odstavka 38. člena ZNP, po kateri so (vsi) postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij nujni, za nujno zadevo, za katero je med sodnimi počitnicami v letu 2019 procesni rok za vložitev pritožbe zoper meritorni sklep (30 dni) tekel.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja - motenje posesti
Predmet izvršilnega postopka je vzpostavitev prejšnjega stanja, torej stanja, kakršno je bilo pred motenjem posesti. V pravdnem postopku je bilo motenje s strani dolžnice ugotovljeno, zato je pravdno sodišče odločilo, da mora dolžnica vzpostaviti prejšnje stanje, hkrati pa je tudi odločilo na kakšen način mora to storiti. Ugovorne navedbe dolžnice o tem, ali je potok obstajal ali ne in ali je voda tekla ali ne, so bile stvar pravdnega postopka, izvršilno sodišče pa je vezano na načelo stroge formalne legalitete, ki izhaja iz prvega odstavka 17. člena ZIZ, in pomeni, da je na izvršilni naslov vezano, v njegovo vsebino ne sme posegati in ne sme ponovno presojati njegove materialnopravne pravilnosti in zakonitosti.
ugovor zoper sklep o izvršbi - odpust obveznosti - učinek - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje
Ker skladno z določbo prvega odstavka 279. člena ZFPPIPP, ki se glede na določbo 383. člena ZFPPIPP smiselno uporablja tudi v postopku osebnega stečaja, začetek stečajnega postopka ne vpliva na ločitveno pravico in terjatev, zavarovano s to ločitveno pravico, tudi postopek odpusta obveznosti, ki je postopek znotraj stečajnega postopka, ne more imeti vpliva na terjatev, zavarovano z ločitveno pravico.
ZS člen 83, 83/2, 83/2-3. ZZZDR člen 106a. DZ člen 290, 303, 305. ZNP-1 člen 216, 221. ZNP člen 33, 38.
nepravdni postopek - postopek za ureditev stikov - pravočasnost pritožbe - sodne počitnice - nujna zadeva
Meritorni sklep se upoštevaje njegovo vsebino ne nanaša le na pravico predlagatelja, ampak tudi na pravico nasprotnega udeleženca in na pravico otroka, to je mladoletne vnukinje. Z upoštevanjem nepravočasne pritožbe zoper meritorni sklep bi se zato poseglo v pravice drugih oseb (pravice nasprotnega udeleženca in mladoletnega otroka), zato niso podani pogoji za njeno obravnavanje po omenjeni določbi ZNP. Določba 3. točke drugega odstavka 83. člena ZS se nanaša tudi na konkretni nepravdni postopek o stikih med dedkom in mladoletno vnukinjo. Ker se po ZNP-1 za presojo konkretne zadeve uporabljajo določbe ZNP, gre tudi upoštevaje omenjeno 9. točko v zvezi z določbo prvega odstavka 38. člena ZNP, po kateri so (vsi) postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij nujni, za nujno zadevo, za katero je med sodnimi počitnicami v letu 2019 procesni rok za vložitev pritožbe zoper meritorni sklep (30 dni) tekel in se tudi iztekel pred vložitvijo pritožbe.
ZPP člen 245, 245/2.. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/2, 47/3, 47/4, 48, 48/1, 48/1-2, 51, 51/2.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - dodatna vprašanja izvedencu - status sodnega izvedenca - nagrada za študij spisa - povečanje nagrade - nagrada v razponu
Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da sta izvedenca upravičena do stroškov za izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja po drugem odstavku 51. člena Pravilnika. Izvedenca sta se morala v dopolnitvi izvedenskega mnenja opredeliti tako do številnih strokovno-tehničnih pripomb toženke na izvedensko mnenje, kot tudi odgovoriti na dodatna, nova vprašanja, ki v osnovno mnenje še niso bila zajeta.
zavržena tožba - obstoj delovnega razmerja - rok za tožbo
Iz odločb VS RS VIII Ips 270/2015 in VIII Ips 258/2015, v katerih je Vrhovno sodišče Republike Slovenije navedlo: "Zakon roka in postopka za uveljavljanje obstoja delovnega razmerja izrecno ne določa. Sodna praksa ju je izpeljala iz rokov in postopkov, ki se nanašajo na uveljavljanje pravic v zvezi s pogodbo o zaposlitvi (delovnim razmerjem) in odpovedjo oziroma prenehanjem veljavnosti le-te.", ne izhaja, kot prikazuje tožnik v pritožbi, da tridesetdnevni rok, določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1, ne velja za tožbo, s katero se zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja. To iz obeh odločb jasno izhaja ("V teh primerih mora zadoščati, da se vloži tožba med trajanjem ali še v 30 dneh po prenehanju razmerja, urejenega s pogodbo civilnega prava, in v tožbi postavi zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas"). V obeh odločbah je bilo glede sodnega varstva na podlagi tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 enako kot v številnih drugih zavzeto stališče, da velja za uveljavljanje obstoja delovnega razmerja po prenehanju le-tega tridesetdnevni rok za tožbo. Gre za ustaljeno in enotno sodno prakso, ki ji je sodišče prve stopnje pravilno sledilo.
spor majhne vrednosti - izdaja sodbe brez glavne obravnave - nesporno dejansko stanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - najemna pogodba za poslovni prostor - razlaga pogodbenih določil
Dejansko stanje je bilo sporno in sicer glede vprašanja kdaj so bili prostori adaptirani in pripravljeni za vselitev tožene stranke. O tem vprašanju sodišče ni moglo odločiti samo oz. na podlagi listinskih dokazov, ampak bi moralo za razjasnitev dejanskega stanja opraviti narok za glavno obravnavo, na katerem bi izvedlo predlagane dokaze (tudi z zaslišanjem prič). S tem ni bila izpolnjena ena od predpostavk za izdajo sodbe brez opravljene glavne obravnave po 454. členu ZPP
zavržena pritožba - rok za pritožbo - sprememba predpisa
Tožnica je 17. 2. 2016 vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, na podlagi katerega je bil 23. 2. 2016 izdan sklep o izvršbi. Sklep je bil v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, razveljavljen s sklepom z dne 11. 3. 2016. Okrajno sodišče v Murski Soboti se je s sklepom z dne 5. 5. 2016 izreklo za stvarno nepristojno in je zadevo odstopilo Delovnemu sodišču v Mariboru, Oddelek v Murski Soboti. To sodišče je postopek vodilo na podlagi takrat veljavnega ZPP, po pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 14. 12. 2018 se je postopek nadaljeval pred višjim sodiščem po določbah noveliranega ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E). V pritožbenem postopku je bila izpodbijana sodba razveljavljena in zadeva vrnjena v novo sojenje. V novem sojenju bi sodišče prve stopnje pravilno določilo pritožbeni rok 30 dni, kot je določen v prvem odstavku spremenjenega 333. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038294
KZ-1 člen 323, 323/1, 323/2. ZPrCP člen 42, 42/1. ZKP člen 257.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - ravnanje oškodovanca - motorist - hitrost oškodovanca - deljena odgovornost - načelo defenzivne vožnje - presoja izvedenskega mnenja - novo izvedensko mnenje - strokovno mnenje - smrt oškodovanca - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila
Nastalo hudo posledico kaznivega dejanja, ki se odraža v smrti oškodovanca, pa je vendarle potrebno ustrezno upoštevati pri izreku stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila. Po oceni pritožbenega sodišča smrt oškodovanca v obravnavanih okoliščinah narekuje izrek (in ne samo določitev) predlagane stranske kazni prepoved vožnje motornega vozila B kategorije v višini deset mesecev.
domneva umika ugovora - plačilo sodne takse - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Dolžnik za svoje pritožbene navedbe o plačani sodni taksi ni priložil oziroma predlagal nobenih dokazov, spisovni podatki pa ne potrjujejo pritožbenih očitkov o napačnosti ugotovljenega dejstva neplačila sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi do izteka roka za njeno plačilo, torej do dne 8. 6. 2020.
ZDR-1 člen 44, 84, 126, 135, 135/2.. ZPP člen 7, 212.
nadurno delo - trditveno in dokazno breme - evidenca o izrabi delovnega časa - dnevnica
Če delavec meni, da mu delodajalec dolguje plačilo za delo preko polnega delovnega časa, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo in v potrditev teh dejstev ponuditi ustrezne dokaze. Delavec mora dokazati, da je opravil delo preko polnega delovnega časa in tudi količino takšnega dela (VIII Ips 191/2018). Zato ni pravilno stališče pritožbe, da se dokazno breme glede števila opravljenih nadur v primeru odsotnosti evidence o času nadurnega dela enostavno prevali na delodajalca.
V premoženjskopravnem delovnem sporu, kakršen je spor za plačilo nadur, ne veljajo nobena posebna pravila o (obrnjenem) dokaznem bremenu. Za takšno stališče ni podlage v materialnem pravu, konkretno v ZEPDSV ter ZDCOPMD niti v ZDR-1, ki določa obrnjeno dokazno breme le v primeru zatrjevane diskriminacije (šesti odstavek 6. člena) in odpovedi pogodbe o zaposlitvi (84. člen). Prav tako v tovrstnih sporih ne obstajajo zakonske domneve, katerih neutemeljenost bi bil dolžan zatrjevati in dokazovati delodajalec.
Ni nujno, da se sodišče opredeli do prav vsake navedbe oziroma razloga stranke, saj zadošča, da prepozna ključna pravna in dejanska vprašanja obravnavane zadeve oziroma odločilna dejstva, ki so pomembna za odločitev, in se do njih v sodni odločbi argumentirano opredeli. Standardu obrazloženosti je zadoščeno tudi, če je mogoče o tem, katerim navedbam strank sodišče sledi in katerim ne, sklepati iz ostalih razlogov sodbe.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 31/1-5, 55, 55/2, 56, 118.. ZUTD člen 65, 65/3, 140, 140/2, 140/2-1.
transformacija - pogodba o zaposlitvi za določen čas - denarno nadomestilo za brezposelnost
Toženka sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da pri odločanju o zahtevku za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za čas nezakonitega prenehanja ni upoštevalo dejstva, da je tožnik prejemal nadomestilo za čas brezposelnosti. Podlaga za plačilo nadomestila bo z ugotovitvijo nezakonitosti odpovedi odpadla (tretji odstavek 65. člena ZUTD), zavezanec za vrnitev nadomestila pa bo delodajalec, torej toženka (1. alineja drugega odstavka 140. člena ZUTD), ne tožnik. V tem delu je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODSTVO
VSL00040058
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 228, 228/1. ZKP člen 143c. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2. ZS člen 83, 83/3, 83/3-9.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - nujna zadeva - tek rokov - zastaranje kazenskega pregona - tek zastaranja kazenskega pregona - zadržanje teka roka - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Sojenje zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije, ki spada med kazniva dejanja zoper gospodarstvo, je šteti za nujno na podlagi 9. točke tretjega odstavka 83. člena ZS v zvezi z določbo 143.c člena ZKP. Roki v nujnih zadevah pa so tekli ves čas trajanja ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - odločba o kazenski sankciji - preizkus kazenske sankcije
Pri odločanju o kazenski sankciji sodišče prve stopnje utemeljeno ni prezrlo teže kaznivega dejanja, ko ni šlo le za enkraten napad na mladoletno oškodovanko, temveč za kontinuiran način izvršitve kaznivega dejanja v relativno daljšem časovnem obdobju, pa tudi škodljivih posledic obdolženčevega ravnanja v obliki čustvenih motenj pri oškodovanki. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da izrek milejše kazenske sankcije od kazni zapora ne bi bil ustrezen kazenskopravni odziv za doseganje prevencijskih ciljev kazenskopravnega obravnavanja in da zato predlogu obdolženčeve zagovornice za izrek pogojne obsodbe ne gre slediti, pravilno pa je tudi zaključilo, da je kazen eno leto zapora sorazmerna z naravo in težo storjenega kaznivega dejanja.