domneva umika ugovora - plačilo sodne takse - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Dolžnik za svoje pritožbene navedbe o plačani sodni taksi ni priložil oziroma predlagal nobenih dokazov, spisovni podatki pa ne potrjujejo pritožbenih očitkov o napačnosti ugotovljenega dejstva neplačila sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi do izteka roka za njeno plačilo, torej do dne 8. 6. 2020.
ZPP člen 158, 158/1, 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3.
odločitev o stroških pravdnega postopka - umik tožbe - izpolnitev zahtevka - povod za tožbo - odgovor na tožbo - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Za pravilno stroškovno odločitev je treba ugotoviti, če je umik tožbe posledica toženčeve izpolnitve zahtevka. Toženec namreč v odgovoru na tožbo, ki je sledil umiku tožbe, zanika storitev očitanega motilnega dejanja in izpolnitev zahtevka.
ZPP člen 214, 214/5, 249, 249/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
padec na mokrih tleh - mokra tla - odškodninska odgovornost - objektivna in krivdna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - javni prostor - dokazovanje z izvedencem - nagrada in stroški izvedenca - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - splošno znano dejstvo - pravica izvedenca do nagrade
Ker tožnik svojih trditev o mokrih (vlažnih) tleh ni uspel dokazati (ni dokazal, da bi bil padec posledica nedopustne opustitve/ravnanja toženke), je neprepričljivo (brezpredmetno) njegovo zatrjevanje, da je mokrota povečala drsnost tal, ploščice pa naj bi bile posledično neprimerne.
Tudi če bi bila v konkretnem primeru tla res mokra/vlažna, ne bi bilo moč govoriti o nevarni stvari in posledično o objektivni odškodninski odgovornosti.
Vsebinsko nestrinjanje stranke z zaključki izvedenca oziroma njeno prepričanje (četudi utemeljeno), da naj bi bili ti napačni, na pravico izvedenca do povračila stroškov in nagrade za opravila, ki so bila potrebna za izdelavo mnenja, ne vpliva.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - nepopoln predlog - poziv za dopolnitev predloga - dopolnitev nepopolnega predloga - pravočasna vloga - vloga, poslana drugemu oddelku pristojnega sodišča
Dejstvo, da je bila vloga poslana pomotoma drugemu oddelku istega sodišča, ne more biti na škodo storilke.
Ker je pritožnica izkazala, da je svojo vlogo dopolnila, bo moralo sodišče prve stopnje ponovno formalno preizkusiti, ali je bila vloga dopolnjena v roku in ali je bila tudi dopolnjena z vsemi zahtevanimi podatki; v primeru pozitivnega odgovora pa bo moralo po vsebini vlogo pretehtati in odločiti o predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00036833
OZ člen 131, 243, 243/1, 243/4, 299, 353. KZ člen 234a.
škoda, storjena s kaznivim dejanjem - odškodninska odgovornost - deliktna odškodninska odgovornost - nepogodbena odgovornost za škodo - aktivna legitimacija - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - začetek teka zastaralnega roka - zamuda dolžnika - tek zakonskih zamudnih obresti - dolžnost oškodovanca za zmanjšanje škode - zmanjšanje škode - protipravnost ravnanja - poslovna goljufija
V tej zadevi gre za odškodninsko deliktno odgovornost. Sodišče prve stopnje je pravilno oprlo odgovornost tožene stranke na kaznivo dejanje (131. člen OZ). Zmotno je zapisalo, da je pravna podlaga 243. člen OZ in da gre za poslovno odškodninsko odgovornost.
Akitvna legitimacija tožeče stranke izhaja iz notarskega zapisa, ki je povzel pogodbo o delitvi in prevzemu terjatve. Tožena stranka pa je bila s kazensko sodbo pravnomočno obsojena za pomoč pri poslovni goljufiji, da je izročila avtomobil, ki je bil prodan še pred sklenitvijo leasing pogodbe tretji osebi.
Neutemeljen je ugovor tožene stranke, da tožeča stranka ni izvedla ustreznih ukrepov za zmanjševanje škode.
Tožeča stranka ne more odgovarjati za ravnanja oziroma opustitve pravnih prednikov v pomenu 243. člena OZ. OZ ne pozna objektivne odgovornosti za možne opustitve pravnih prednikov, ki bi pripeljala do znižanja odškodnine po 243. členu OZ. Predvsem pa je treba toženi stranki odgovoriti, da brez njenega ravnanja, ki je bilo protipravno in kaznivo, do škode, ki jo vtožuje tožeča stranka, ne bi prišlo.
Sodišče prve stopnje se je pri presoji ugovora zastaranja terjatve oprlo na 353. člen OZ, ki ureja zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem. Ni dvoma, da tožeča stranka vtožuje škodo, ki jo je tožena stranka povzročila s kaznivim dejanjem. Kaznivo dejanje je poslovna goljufija po prvem odstavku 234.a člena KZ v zvezi s členom 25 KZ. Za to kaznivo dejanje je zagrožena kazen do petih let. Po 353. členu OZ je odločilen čas, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona. Za zastaranje kazenskega pregona je treba za tako kaznivo dejanje, da poteče pet let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor nad eno leto. Zato je petletni zastaralni rok pričel teči od pravnomočnosti kazenske sodbe in je treba še prišteti pet let. Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno izračunalo, da odškodninska terjatev tožeče stranke še ni zastarana.
predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - uveljavljanje ničnosti pogodbe - ničnost pogodbe o preužitku - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - sposobnost za razsojanje - bolezen - preuranjena odločitev - aleatornost pogodbe - neupoštevanje navedb in dokazov - bolezen preživljanca ob sklenitvi pogodbe - objektivna nevarnost
Upnik mora pri obeh vrstah začasnih odredb (denarne in nedenarne terjatve) najprej dokazati verjetnost terjatve. Verjetnost je podana, če so razlogi, ki govore v prid obstoja določenega dejstva, v prednosti pred razlogi, ki govore proti temu. Zato mora biti v prvi fazi postopka proces odločanja fleksibilen. V tej fazi postopka sodišče še ne odloča o glavni stvari, niti ne sme prejudicirati končne odločbe, zato se pogosto ocenjuje le, ali niso tožbene navedbe na prvi pogled take narave, da bi iz njih izhajala popolna neutemeljenost.
V skladu z 272. členom ZIZ sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če tožnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji. Za izdajo sodne odločbe zadostuje standard verjetnosti in v tej luči je treba izvesti določene dokazne predloge ter jih oceniti, na kar smiselno opozarja tudi pritožba. Prvostopenjsko sodišče se je osredotočilo le na sporno pogodbo o preužitku. Ta pa sama po sebi ne ponudi dovolj podatkov, ki bi služili kot podlaga odločitvi o ugoditvi ali zavrnitvi predlagane začasne odredbe. Prvostopenjsko sodišče je preuranjeno zaključilo, da tožnik ni uspel z verjetnostjo izkazati očetove nesposobnosti za razsojanje.
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožnik ni uspel z verjetnostjo izkazati, da je sporna pogodba o preužitku nična zaradi odsotnosti elementa aleatornosti, je preuranjen.
Pri odločanju o obstoju preostalih predpostavk za izdajo začasne odredbe mora prvostopenjsko sodišče upoštevati, da je tožnik dolžan izkazati objektivno nevarnost. Nevarnost utemeljuje resna bojazen, da se bo sedanje stanje spremenilo. Ni treba, da bi se sprememba sedanjega stanja že začela, temveč mora groziti nevarnost v prihodnosti.
ZPP člen 79, 165, 165/3, 214, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-14, 339/2-15, 355. SPZ člen 99.
prenehanje vznemirjanja lastnika nepremičnine - negatorna (opustitvena) tožba - poseganje v lastninsko pravico - oglaševanje na zemljišču v zasebni lasti - odstranitev reklamnih panojev - najemna pogodba - pasivna legitimacija - dokaz z zaslišanjem strank - relevanten dokaz - neizvedba predlaganega dokaza - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice stranke do izjave - načelo kontradiktornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - priznano dejstvo - prošnja za preložitev naroka za glavno obravnavo - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Ker je tožena stranka pravočasno predlagala dokaz z zaslišanjem svojega direktorja, in sicer o pravnorelevantnem dejstvu (kdo je postavil panoje na parceli tožeče stranke, saj iz najemne pogodbe izhaja, da je to tretja družba), opustitev zavrnitve tega dokaza in neobrazložitev pomeni kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00036919
ZP-1 člen 25, 25/2. ZVoz-1 člen 56, 56/10.
sankcije za prekršek - stranska sankcija odvzema predmetov - fakultativni izrek stranske sankcije - fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška - odvzem motornega vozila - vožnja vozila v cestnem prometu v času trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Prvostopenjsko sodišče je navedlo jasne in razumne razloge, ki v konkretnem primeru utemeljujejo pričakovanje, da bo izločitev odvzetega motornega vozila iz javnega prometa prispevala k dosegu cilja, to je varnost cestnega prometa, pri čemer je sodišče navedlo razloge za kriterije glede odvzema predmeta po drugem odstavku 25. člena ZP-1. Sodišče je pravilno upoštevalo, da je bilo predmetno vozilo uporabljeno za storitev prekrška. Poleg tega je iz razlogov izpodbijane sodbe in podatkov v spisu razvidno, da je bil storilec s kar tremi pravnomočnimi sodbami sankcioniran zaradi hujših kršitev cestnoprometnih predpisov.
Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja tudi, da je sodišče pretehtalo sorazmerje med posegom v lastninsko pravico osebe, ki ni storilec prekrška (lastnice vozila A. A.) in med pravico drugih udeležencev cestnega prometa do varne vožnje, s čimer je spoštovalo odločbo Ustavnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS, pa tudi sodbe višjih sodišč, da je potrebno pred posegom v lastninsko pravico kot ustavno zagotovljeno kategorijo opraviti še presojo sorazmernosti. V okviru te presoje pa je sodišče upoštevalo tudi skrbnost lastnice vozila oziroma razmerje med ravnanjem lastnice in kršitvijo zakonodaje.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00039975
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 107, 107/7, 107/8, 107/10, 107/12.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nestrinjanje z dokazno oceno - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - prepovedane droge - strokovni pregled - zakonitost postopka - zapisnik kot javna listina - direktni naklep
Dejstvo, da se obdolženec ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, še ne pomeni, da se sodišče ni opredelilo do njegovih navedb zagovora in da so razlogi sami s seboj v nasprotju.
Glede na dejstvo, da je obdolženec bil seznanjen z rezultatom hitrega testa in policistovo odredbo, se je zavedal, da je odklonitev strokovnega pregleda v nasprotju s policistovo odredbo; pri policistovi seznanitvi obdolženca s stroški strokovnega pregleda pa tudi ne gre za zavajajočo ali lažno vplivanje policista na obdolženčevo odločitev, ki je v končni fazi bila povsem njegova in neizsiljena ter jo je obdolženec potrdil s podpisom zapisnika, ki potrjuje skladni izpovedbi obeh policistov, da je odklonitev strokovnega pregleda bila obdolženčeva lastna odločitev.
obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo
Z zavračanjem sklepa o izvršbi je dolžnik zavračal terjatev upnika v sklepu, torej ji je nasprotoval. Zatrjeval je negativno dejstvo, ki ga ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. To pomeni, da je zatrjeval pravno odločilna dejstva, s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dolžnik dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi.
kaznovanje pooblaščenca - pogoji za izrek sankcije - zavlačevanje postopka - krivdno ravnanje pooblaščenca - oblika krivde - malomarnost - sprejem odločitve - ravnanje sodnika - navajanje dejstev po prvem naroku za glavno obravnavo - nova dejstva ali dokazi - vsebina vloge - preložitev naroka - potrebnost naroka - škoda - višina plačila - višina kazni
Sodišče prve stopnje je tožnikovemu pooblaščencu zaradi krivdnega zavlačevanja postopka v skladu s 33. členom ZST-1 v plačilo naložilo znesek 409,00 EUR.
ZST-1 v 33. členu za izrek obravnavanega ukrepa ne predvideva nobene (dodatne) škode. Presoja le-te oziroma sam čas preložitve naroka sta lahko pomembna zgolj pri določitvi višine naloženega plačila/takse. Edina v tem oziru relevantna „škoda“, ki je nastala tudi v konkretnem primeru, je okoliščina, da pride do preložitve glavne obravnave (oziroma da se postopek zavleče/podaljša).
Sodišče prve stopnje, ki je uporabilo besedilo 33. člena ZST-1, govori o krivdnem zavlačevanju postopka. Oblika krivde je tudi malomarnost, elemente katere je moč iz obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno razbrati. Zato je zmotno pritožnikovo naziranje, da zaradi neobstoja naklepa ni osnovne predpostavke za sankcioniranje po 33. členu ZST-1.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00038058
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 8, 9, 9/1, 9/1-4.
vojak - neizrabljen tedenski počitek - dodatek za nevarne naloge
Bistveno je, da določbe Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznostih, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Uredba) ne razlikujejo med pomorskim prestrezanjem v običajnih ali bojnih razmerah, za kar se zavzema pritožba. Prav tako iz določb Uredbe ne izhaja, da se dodatek za naloge pomorskega prestrezanja v območju operacije lahko zniža, če pripadniki naloge pomorskega prestrezanja opravljajo z nekaterimi omejitvami.
Zmotno je stališče pritožbe, da je presoja o tem, ali opravljanje konkretnih nalog na določenem območju v tujini izpolnjuje pogoje za dodelitev višjega dodatka, v izključni pristojnosti ministra za obrambo. Pritožba se v zvezi s tem neutemeljeno zavzema za podobno tolmačenje, kot ga je sodna praksa zavzela npr. glede dodatka za nevarnost na območju delovanja (8. člen Uredbe), in sicer da je odločitev o tem, ali delo na misiji izpolnjuje pogoje za priznanje dodatka v pristojnosti tožene stranke oziroma ministra, pristojnega za obrambo, ki dodatek določi na predlog Generalštaba SV glede na oceno razmer na območju, na katerem pripadnik SV opravlja naloge. Glede obravnavanega dodatka za nevarne naloge iz 9. člena Uredbe je stališče sodne prakse drugačno ‒ pripadniki so lahko upravičeni do višjega dodatka, če v sodnem postopku izkažejo obstoj dejanskih okoliščin za to (Pdp 230/2020). Pritožba se neutemeljeno sklicuje na zadevo Pdp 386/2019. V tej zadevi pripadnik ni uspel doseči priznanja dodatka za nevarne naloge, ki mu že z odločbo o plači ni bil priznan, zato ne gre za primerljivo zadevo.
ZIZ člen 167, 170, 170/1. ZZK-1 člen 120, 120/1, 120/2, 133, 133/1, 134, 134/1, 135, 135/1, 135/3, 135/4, 136, 138.
utesnitev izvršbe - vpis plombe v zemljiški knjigi - zaznamba sklepa o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče izjemoma ne vpiše plombe (četrti odstavek 135. člena ZZK-1) oziroma jo izbriše in ne izda posebnega sklepa (136., 138. člen ZZK-1), sicer jo vpiše in o zadevi odloči s sklepom. V tem primeru, ko zemljiškoknjižno sodišče ni vpisalo plombe, ne gre za tak izjemen primer. Plomba za upnikovo zaznambo sklepa o izvršbi ni bila vpisana in s sklepom ni bilo odločeno samo zato, ker je bil problem v njegovi matični številki. Pri tehtanju na eni strani upnikove zastavne pravice in na drugi strani katero matično številko se naj vpiše v zemljiško knjigo je treba dati prednost stvarni pravici upnika. Matična številka je namenjena samo idenfikaciji upnika.
Zemljiška knjiga bi morala najprej vpisati plombo in nato meritorno odločiti o vpisu zaznambe sklepa o izvršbi, da bi imele stranke možnost pravnih sredstev v zemljiškoknjižnem postopku
standard obrazloženosti ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine
Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov. Če je ugovor obrazložen, se trditve strank presojajo v rednem pravdnem postopku.
Nestrinjanje z izvršbo je pomenilo nasprotovanje terjatvi upnika. Dolžnik je zatrjeval negativno dejstvo, ki ga ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika.
spor o pristojnosti - izdaja predhodne odredbe - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost
Za odločanje v tej zadevi, kot sicer v postopkih zavarovanja s predhodno odredbo, je stvarno in krajevno pristojno izvršilno okrajno sodišče. Tako kot je veljalo pred novelo ZIZ-I.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo
Sodišče prve stopnje je tožnici pravilno prisodilo plačilo za dejansko opravljeno delo glede delovnega mesta socialna oskrbovalka II, četudi je formalno zasedala delovno mesto socialna oskrbovalka III. Po pravilnem opozorilu pritožbe ni odločilno sklicevanje sodišča na 3. in 3.a člen ZSPJS, saj vprašanje spora ni, ali je bila tožnici v pogodbi o zaposlitvi plača za delovno mesto socialna oskrbovalka III določena v skladu s predpisi, ampak ali je tožnica opravljala naloge višje vrednotenega delovnega mesta socialna oskrbovalka II.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00039784
OZ člen 131, 171.. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 12, 39, 39/3.. ZDR člen 32, 33, 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek oškodovanca
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožnik, ki je bil s strani prve toženke in glavnega izvajalca na gradbišču ustrezno poučen o varnosti in zdravju pri delu, s samovoljnim in nepazljivim ravnanjem obravnavanega dne do višine 50 % soprispeval k nastali škodi (171. člen OZ).
ZVoz-1 člen 53, 53/3. ZP-1 člen 22, 22/3, 202č, 202č/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - udeležba v rehabilitacijskem programu - izbris kazenskih točk - pogoji za izbris kazenskih točk - vožnja pod vplivom alkohola
Določba tretjega odstavka 53. člena ZVoz-1 o izbrisu 4 kazenskih točk iz evidence kazenskih točk je namenjena imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki je zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola dosegel 16 kazenskih točk, pa še ni dosegel ali presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00037760
ZP-1 člen 57c, 57c/2, 63, 63/3, 202č, 202č/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost odločbe o prekršku - vložitev pravnega sredstva - zahteva za sodno varstvo - nedovoljena zahteva za sodno varstvo - plačilo polovične globe za prekršek
Pritožba je s priloženimi dokazili vzbudila dvom o pravilnosti podatkov o pravnomočnosti plačilnih nalogov glede na nedvomno izkazano dejstvo, da je storilec zoper plačilna naloga vložil zahtevi za sodno varstvo, prav tako je zoper sklepa o zavrženju zahteve za sodno varstvo vložil dovoljeno pravno sredstvo, o katerem pa glede na spisovne podatke še ni bilo odločeno.