postopek v sporu majhne vrednosti - kupoprodajna pogodba - avto - ara - vrnitev dvojne are - kršitev pogodbe - razveza pogodbe
Ker toženec avtomobila ni pripravil tako, da bi ga tožnik lahko prevzel, niti ga ni pripravil v dodatnem roku, je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da toženec svoje obveznosti ni izpolnil zaradi česar je bila pogodba zaradi razlogov na strani toženca razvezana.
sodna taksa za pritožbo - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pričetek teka roka za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu
Ker višje sodišče ni ugodilo pritožbi tretje zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo, je skladno s sedmim odstavkom 34a. člena Zakona o sodnih taksah začel teči rok za plačilo sodne takse za navedeno pritožbo naslednji dan po vročitvi sklepa višjega sodišča, na kar je višje sodišče tretjo opozorilo v 9. točki obrazložitve. Ob obrazloženem tretja neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da bi sodišče prve stopnje moralo izdati nov plačilni nalog za plačilo sodne takse in bi ji moralo dati dodatni rok za plačilo sodne takse, saj zakon za takšen primer ne predpisuje izdaje novega plačilnega naloga za plačilo sodne takse.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00038058
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 8, 9, 9/1, 9/1-4.
vojak - neizrabljen tedenski počitek - dodatek za nevarne naloge
Bistveno je, da določbe Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznostih, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Uredba) ne razlikujejo med pomorskim prestrezanjem v običajnih ali bojnih razmerah, za kar se zavzema pritožba. Prav tako iz določb Uredbe ne izhaja, da se dodatek za naloge pomorskega prestrezanja v območju operacije lahko zniža, če pripadniki naloge pomorskega prestrezanja opravljajo z nekaterimi omejitvami.
Zmotno je stališče pritožbe, da je presoja o tem, ali opravljanje konkretnih nalog na določenem območju v tujini izpolnjuje pogoje za dodelitev višjega dodatka, v izključni pristojnosti ministra za obrambo. Pritožba se v zvezi s tem neutemeljeno zavzema za podobno tolmačenje, kot ga je sodna praksa zavzela npr. glede dodatka za nevarnost na območju delovanja (8. člen Uredbe), in sicer da je odločitev o tem, ali delo na misiji izpolnjuje pogoje za priznanje dodatka v pristojnosti tožene stranke oziroma ministra, pristojnega za obrambo, ki dodatek določi na predlog Generalštaba SV glede na oceno razmer na območju, na katerem pripadnik SV opravlja naloge. Glede obravnavanega dodatka za nevarne naloge iz 9. člena Uredbe je stališče sodne prakse drugačno ‒ pripadniki so lahko upravičeni do višjega dodatka, če v sodnem postopku izkažejo obstoj dejanskih okoliščin za to (Pdp 230/2020). Pritožba se neutemeljeno sklicuje na zadevo Pdp 386/2019. V tej zadevi pripadnik ni uspel doseči priznanja dodatka za nevarne naloge, ki mu že z odločbo o plači ni bil priznan, zato ne gre za primerljivo zadevo.
ZPP člen 79, 165, 165/3, 214, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-14, 339/2-15, 355. SPZ člen 99.
prenehanje vznemirjanja lastnika nepremičnine - negatorna (opustitvena) tožba - poseganje v lastninsko pravico - oglaševanje na zemljišču v zasebni lasti - odstranitev reklamnih panojev - najemna pogodba - pasivna legitimacija - dokaz z zaslišanjem strank - relevanten dokaz - neizvedba predlaganega dokaza - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice stranke do izjave - načelo kontradiktornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - priznano dejstvo - prošnja za preložitev naroka za glavno obravnavo - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Ker je tožena stranka pravočasno predlagala dokaz z zaslišanjem svojega direktorja, in sicer o pravnorelevantnem dejstvu (kdo je postavil panoje na parceli tožeče stranke, saj iz najemne pogodbe izhaja, da je to tretja družba), opustitev zavrnitve tega dokaza in neobrazložitev pomeni kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038605
ZZUSUDJZ člen 4a. ZKP člen 357, 357-4, 372, 372/3, 383, 383/1. KZ-1 člen 91, 91/2, 91/3, 91/4. ZS člen 83, 83a, 83a/1.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - napeljevanje h kaznivemu dejanju - oprostilna sodba - preizkus po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona - zastaralni rok - razveljavitev pravnomočne sodbe - nujna zadeva - materialni in procesni rok - zavrnilna sodba na II. stopnji
V obravnavani zadevi na strani obdolžencev ni bilo nobenih razlogov, ki bi onemogočali sojenje. Zato je bilo potrebno obravnavano zadevo presojati v skladu z Zakonom o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID 19 (v nadaljevanju ZZUSUDJZ) z dne 20. 3. 2020 in Zakonom o spremembi navedenega zakona z dne 30. 4. 2020, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije.
ZP-1 člen 19a, 19a/2. ZBPP člen 13, 13/1, 13/2, 14, 14/2. ZUPJS člen 10.
nadomestitev globe z delom v splošno korist - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - spreminjanje navedb
Sodišče prve stopnje je odločitev pravilno oprlo na storilčeve navedbe v predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist in na podatke, ki izhajajo iz uradnih evidenc, storilec pa s pritožbo ne more spremeniti navedb, danih v predlogu.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00037750
ZP-1 člen 22, 22/3, 202č, 202č/1. ZVoz-1 člen 64.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja - pogoji za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja
Utemeljene so pritožbene navedbe, da prekrškov ni storil kot voznik motornega vozila kategorije B, temveč kot voznik motornega vozila kategorije G, zato je pritožbeno sodišče v tem delu spremenilo izpodbijani sklep.
Kljub napačni navedbi kategorije vozila je izpodbijani sklep, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo po predpisanem postopku iz prvega odstavka 202.č člena ZP-1, še vedno ustrezen določbi tretjega odstavka 22. člena ZP-1.
ZIZ člen 167, 170, 170/1. ZZK-1 člen 120, 120/1, 120/2, 133, 133/1, 134, 134/1, 135, 135/1, 135/3, 135/4, 136, 138.
utesnitev izvršbe - vpis plombe v zemljiški knjigi - zaznamba sklepa o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče izjemoma ne vpiše plombe (četrti odstavek 135. člena ZZK-1) oziroma jo izbriše in ne izda posebnega sklepa (136., 138. člen ZZK-1), sicer jo vpiše in o zadevi odloči s sklepom. V tem primeru, ko zemljiškoknjižno sodišče ni vpisalo plombe, ne gre za tak izjemen primer. Plomba za upnikovo zaznambo sklepa o izvršbi ni bila vpisana in s sklepom ni bilo odločeno samo zato, ker je bil problem v njegovi matični številki. Pri tehtanju na eni strani upnikove zastavne pravice in na drugi strani katero matično številko se naj vpiše v zemljiško knjigo je treba dati prednost stvarni pravici upnika. Matična številka je namenjena samo idenfikaciji upnika.
Zemljiška knjiga bi morala najprej vpisati plombo in nato meritorno odločiti o vpisu zaznambe sklepa o izvršbi, da bi imele stranke možnost pravnih sredstev v zemljiškoknjižnem postopku
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00039975
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 107, 107/7, 107/8, 107/10, 107/12.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nestrinjanje z dokazno oceno - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - prepovedane droge - strokovni pregled - zakonitost postopka - zapisnik kot javna listina - direktni naklep
Dejstvo, da se obdolženec ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, še ne pomeni, da se sodišče ni opredelilo do njegovih navedb zagovora in da so razlogi sami s seboj v nasprotju.
Glede na dejstvo, da je obdolženec bil seznanjen z rezultatom hitrega testa in policistovo odredbo, se je zavedal, da je odklonitev strokovnega pregleda v nasprotju s policistovo odredbo; pri policistovi seznanitvi obdolženca s stroški strokovnega pregleda pa tudi ne gre za zavajajočo ali lažno vplivanje policista na obdolženčevo odločitev, ki je v končni fazi bila povsem njegova in neizsiljena ter jo je obdolženec potrdil s podpisom zapisnika, ki potrjuje skladni izpovedbi obeh policistov, da je odklonitev strokovnega pregleda bila obdolženčeva lastna odločitev.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - nepopoln predlog - poziv za dopolnitev predloga - dopolnitev nepopolnega predloga - pravočasna vloga - vloga, poslana drugemu oddelku pristojnega sodišča
Dejstvo, da je bila vloga poslana pomotoma drugemu oddelku istega sodišča, ne more biti na škodo storilke.
Ker je pritožnica izkazala, da je svojo vlogo dopolnila, bo moralo sodišče prve stopnje ponovno formalno preizkusiti, ali je bila vloga dopolnjena v roku in ali je bila tudi dopolnjena z vsemi zahtevanimi podatki; v primeru pozitivnega odgovora pa bo moralo po vsebini vlogo pretehtati in odločiti o predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist.
ZPP člen 214, 214/5, 249, 249/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
padec na mokrih tleh - mokra tla - odškodninska odgovornost - objektivna in krivdna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - javni prostor - dokazovanje z izvedencem - nagrada in stroški izvedenca - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - splošno znano dejstvo - pravica izvedenca do nagrade
Ker tožnik svojih trditev o mokrih (vlažnih) tleh ni uspel dokazati (ni dokazal, da bi bil padec posledica nedopustne opustitve/ravnanja toženke), je neprepričljivo (brezpredmetno) njegovo zatrjevanje, da je mokrota povečala drsnost tal, ploščice pa naj bi bile posledično neprimerne.
Tudi če bi bila v konkretnem primeru tla res mokra/vlažna, ne bi bilo moč govoriti o nevarni stvari in posledično o objektivni odškodninski odgovornosti.
Vsebinsko nestrinjanje stranke z zaključki izvedenca oziroma njeno prepričanje (četudi utemeljeno), da naj bi bili ti napačni, na pravico izvedenca do povračila stroškov in nagrade za opravila, ki so bila potrebna za izdelavo mnenja, ne vpliva.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00036919
ZP-1 člen 25, 25/2. ZVoz-1 člen 56, 56/10.
sankcije za prekršek - stranska sankcija odvzema predmetov - fakultativni izrek stranske sankcije - fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška - odvzem motornega vozila - vožnja vozila v cestnem prometu v času trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Prvostopenjsko sodišče je navedlo jasne in razumne razloge, ki v konkretnem primeru utemeljujejo pričakovanje, da bo izločitev odvzetega motornega vozila iz javnega prometa prispevala k dosegu cilja, to je varnost cestnega prometa, pri čemer je sodišče navedlo razloge za kriterije glede odvzema predmeta po drugem odstavku 25. člena ZP-1. Sodišče je pravilno upoštevalo, da je bilo predmetno vozilo uporabljeno za storitev prekrška. Poleg tega je iz razlogov izpodbijane sodbe in podatkov v spisu razvidno, da je bil storilec s kar tremi pravnomočnimi sodbami sankcioniran zaradi hujših kršitev cestnoprometnih predpisov.
Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja tudi, da je sodišče pretehtalo sorazmerje med posegom v lastninsko pravico osebe, ki ni storilec prekrška (lastnice vozila A. A.) in med pravico drugih udeležencev cestnega prometa do varne vožnje, s čimer je spoštovalo odločbo Ustavnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS, pa tudi sodbe višjih sodišč, da je potrebno pred posegom v lastninsko pravico kot ustavno zagotovljeno kategorijo opraviti še presojo sorazmernosti. V okviru te presoje pa je sodišče upoštevalo tudi skrbnost lastnice vozila oziroma razmerje med ravnanjem lastnice in kršitvijo zakonodaje.
Pritožnica se v pritožbi sklicuje na odločbo VS RS II Ips 331/2013, v kateri je VS RS zavzelo stališče, da dejstvo, da voznik o prometni nezgodi ni obvestil policije, samo po sebi ne more predstavljati razloga za izgubo zavarovalnih pravic. Vendar pa je izmikanje preiskavi pravni standard, katerega konkretno vsebino je treba prilagoditi okoliščinam posameznega primera.
predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - uveljavljanje ničnosti pogodbe - ničnost pogodbe o preužitku - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - sposobnost za razsojanje - bolezen - preuranjena odločitev - aleatornost pogodbe - neupoštevanje navedb in dokazov - bolezen preživljanca ob sklenitvi pogodbe - objektivna nevarnost
Upnik mora pri obeh vrstah začasnih odredb (denarne in nedenarne terjatve) najprej dokazati verjetnost terjatve. Verjetnost je podana, če so razlogi, ki govore v prid obstoja določenega dejstva, v prednosti pred razlogi, ki govore proti temu. Zato mora biti v prvi fazi postopka proces odločanja fleksibilen. V tej fazi postopka sodišče še ne odloča o glavni stvari, niti ne sme prejudicirati končne odločbe, zato se pogosto ocenjuje le, ali niso tožbene navedbe na prvi pogled take narave, da bi iz njih izhajala popolna neutemeljenost.
V skladu z 272. členom ZIZ sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če tožnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji. Za izdajo sodne odločbe zadostuje standard verjetnosti in v tej luči je treba izvesti določene dokazne predloge ter jih oceniti, na kar smiselno opozarja tudi pritožba. Prvostopenjsko sodišče se je osredotočilo le na sporno pogodbo o preužitku. Ta pa sama po sebi ne ponudi dovolj podatkov, ki bi služili kot podlaga odločitvi o ugoditvi ali zavrnitvi predlagane začasne odredbe. Prvostopenjsko sodišče je preuranjeno zaključilo, da tožnik ni uspel z verjetnostjo izkazati očetove nesposobnosti za razsojanje.
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožnik ni uspel z verjetnostjo izkazati, da je sporna pogodba o preužitku nična zaradi odsotnosti elementa aleatornosti, je preuranjen.
Pri odločanju o obstoju preostalih predpostavk za izdajo začasne odredbe mora prvostopenjsko sodišče upoštevati, da je tožnik dolžan izkazati objektivno nevarnost. Nevarnost utemeljuje resna bojazen, da se bo sedanje stanje spremenilo. Ni treba, da bi se sprememba sedanjega stanja že začela, temveč mora groziti nevarnost v prihodnosti.
Splošni in posebni zavarovalni pogoji so del pogodbene vsebine. Če se v posameznem primeru ne ujemajo s pogodbenimi določili police, se šteje, da sta stranki to določilo izključili, in obvelja določilo v polici. Pomen zavarovalne police je prav v tem, da so v njej na kratko povzeti ključni pogoji sicer kompleksnih in obsežnih zavarovalnih pogodb, tako da ključne pogoje zavarovalne pogodbe razumejo tudi stranke oziroma zavarovalci. Te bistvene pogoje zavarovalne pogodbe določa prvi odstavek 926. člen OZ, ki določa kot bistveno sestavino tudi zavarovalno vsoto. Iz tega razloga bi morala biti tudi njena omejitev neposredno razvidna iz zavarovalne police, zato omejitev zavarovalne vsote v "povzetkih kritij" ne zadošča in ni pravno veljavna v skladu s petim odstavkom 926. člena OZ.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga
Tožena stranka ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je prejela sklep, kot sicer dokazuje vročilnica v spisu. Na sklep sodišča prve stopnje ni odgovorila, zato je ostal predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo nepopoln.
OZ člen 179, 180, 186, 186/1, 186/3. ZPP člen 14, 195, 314.
odškodninska odgovornost - sosporništvo - pretep - vezanost na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo - nasilništvo - pravična denarna odškodnina - izločitev sodnika - delna sodba - solidarna odgovornost - odgovornost za škodo, ki jo povzroči več oseb skupaj
Za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo
Sodišče prve stopnje je tožnici pravilno prisodilo plačilo za dejansko opravljeno delo glede delovnega mesta socialna oskrbovalka II, četudi je formalno zasedala delovno mesto socialna oskrbovalka III. Po pravilnem opozorilu pritožbe ni odločilno sklicevanje sodišča na 3. in 3.a člen ZSPJS, saj vprašanje spora ni, ali je bila tožnici v pogodbi o zaposlitvi plača za delovno mesto socialna oskrbovalka III določena v skladu s predpisi, ampak ali je tožnica opravljala naloge višje vrednotenega delovnega mesta socialna oskrbovalka II.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00039784
OZ člen 131, 171.. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 12, 39, 39/3.. ZDR člen 32, 33, 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek oškodovanca
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožnik, ki je bil s strani prve toženke in glavnega izvajalca na gradbišču ustrezno poučen o varnosti in zdravju pri delu, s samovoljnim in nepazljivim ravnanjem obravnavanega dne do višine 50 % soprispeval k nastali škodi (171. člen OZ).