DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00039784
OZ člen 131, 171.. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 12, 39, 39/3.. ZDR člen 32, 33, 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek oškodovanca
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožnik, ki je bil s strani prve toženke in glavnega izvajalca na gradbišču ustrezno poučen o varnosti in zdravju pri delu, s samovoljnim in nepazljivim ravnanjem obravnavanega dne do višine 50 % soprispeval k nastali škodi (171. člen OZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00036833
OZ člen 131, 243, 243/1, 243/4, 299, 353. KZ člen 234a.
škoda, storjena s kaznivim dejanjem - odškodninska odgovornost - deliktna odškodninska odgovornost - nepogodbena odgovornost za škodo - aktivna legitimacija - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - začetek teka zastaralnega roka - zamuda dolžnika - tek zakonskih zamudnih obresti - dolžnost oškodovanca za zmanjšanje škode - zmanjšanje škode - protipravnost ravnanja - poslovna goljufija
V tej zadevi gre za odškodninsko deliktno odgovornost. Sodišče prve stopnje je pravilno oprlo odgovornost tožene stranke na kaznivo dejanje (131. člen OZ). Zmotno je zapisalo, da je pravna podlaga 243. člen OZ in da gre za poslovno odškodninsko odgovornost.
Akitvna legitimacija tožeče stranke izhaja iz notarskega zapisa, ki je povzel pogodbo o delitvi in prevzemu terjatve. Tožena stranka pa je bila s kazensko sodbo pravnomočno obsojena za pomoč pri poslovni goljufiji, da je izročila avtomobil, ki je bil prodan še pred sklenitvijo leasing pogodbe tretji osebi.
Neutemeljen je ugovor tožene stranke, da tožeča stranka ni izvedla ustreznih ukrepov za zmanjševanje škode.
Tožeča stranka ne more odgovarjati za ravnanja oziroma opustitve pravnih prednikov v pomenu 243. člena OZ. OZ ne pozna objektivne odgovornosti za možne opustitve pravnih prednikov, ki bi pripeljala do znižanja odškodnine po 243. členu OZ. Predvsem pa je treba toženi stranki odgovoriti, da brez njenega ravnanja, ki je bilo protipravno in kaznivo, do škode, ki jo vtožuje tožeča stranka, ne bi prišlo.
Sodišče prve stopnje se je pri presoji ugovora zastaranja terjatve oprlo na 353. člen OZ, ki ureja zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem. Ni dvoma, da tožeča stranka vtožuje škodo, ki jo je tožena stranka povzročila s kaznivim dejanjem. Kaznivo dejanje je poslovna goljufija po prvem odstavku 234.a člena KZ v zvezi s členom 25 KZ. Za to kaznivo dejanje je zagrožena kazen do petih let. Po 353. členu OZ je odločilen čas, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona. Za zastaranje kazenskega pregona je treba za tako kaznivo dejanje, da poteče pet let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor nad eno leto. Zato je petletni zastaralni rok pričel teči od pravnomočnosti kazenske sodbe in je treba še prišteti pet let. Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno izračunalo, da odškodninska terjatev tožeče stranke še ni zastarana.
ZKP člen 167, 167/1, 167/2, 169, 169/7. KZ-1 člen 38, 240, 245.
utemeljen sum - preiskava - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zavrnitev zahteve za preiskavo
Senat sodišča prve stopnje je po ponovni proučitvi zahteve za preiskavo in njene dopolnitve ter vsega relevantnega zbranega dokaznega gradiva utemeljeno zavrnil zahtevo za preiskavo glede vseh osumljencem očitanih kaznivih dejanj.
odstop kazenskega pregona tuji državi - pristojnost zunajobravnavnega senata - začetek glavne obravnave
Odstop zadeve v kazenski pregon in sojenje tuji državi, ki je sicer mogoč zgolj na predlog državnega tožilca, je mogoče le do začetka glavne obravnave.
Glede na pritožbena izvajanja sodišče druge stopnje zgolj še dodaja, da v predmetnem postopku ni mogoče uporabiti 88. člena OZ, saj je namen celotne pogodbe bilo prav plačilo odškodnine zato, da se tožencu zagotovi varnost oziroma da bo tožnik poskrbel za njegovo neogroženost oziroma da se bo počutil neogroženega. Tako iz predmetne pogodbe ni mogoče črtati (izreči za nično) samo IV. člena pogodbe, v veljavi pa bi ostalo določilo o plačilu odškodnine v višini 9.960,00 EUR, saj je slednje plačilo, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, bilo plačilo za zagotovitev toženčeve varnosti.
Ker je izvršitveno ravnanje pri kaznivem dejanju poslovne goljufije preslepitev drugega, bodisi si s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, bodisi s prikrivanjem, da ne bodo, oziroma ne bodo mogle biti izpolnjene, mora torej opis vsebovati konkretna dejstva in okoliščine, ki izkazujejo preslepitveni namen osumljenca pri poslovanju z oškodovancem, kar pa v konkretnem primeru niti iz zahteve za preiskavo, niti iz njene dopolnitve ne izhaja, kajti zgolj pogodbene zaveze, naročila in obljube o plačilih ter neuspešna izvršba same po sebi še ne predstavljajo uresničitve zakonskega znaka preslepitve, temveč gre pri tem za okoliščine, ki so tipične za vsa pogodbena civilnopravna razmerja. Iz obravnavanega primera, kot je bilo že pojasnjeno, pa torej izhaja zgolj očitek, da je družba S. d.o.o. tekom poslovnega razmerja poravnala le del svoje obveznosti, obljubljala pa je tudi poplačilo preostanka dolga, pa tega ni storila, takšna dejstva in okoliščine pa ne potrjujejo obstoj preslepitvenega namena.
odpoved najemne pogodbe - krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe - tožba na odpoved najemne pogodbe - neprofitno najemno razmerje - neplačevanje najemnine in stroškov - nepoznavanje prava - pravno relevantna dejstva - utemeljene okoliščine
Za odločitev v tej pravdni zadevi ni pomembno, da je toženec prejemnik socialne pomoči, pomembna bi bila le pravočasna sprožitev postopka za subvencionirano najemnino in pravočasno obvestilo najemodajalcu, da je tak postopek sprožil.
ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/1.
sodna taksa - zavezanec za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse
Po prvem odstavku 3. člena ZST-1 mora s tem zakonom predpisane takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon ne določa drugače. Ker ZST-1 za pravdni postopek, ki se je začel s tožbo, ki sta jo v konkretnem primeru vložila tožnica in tožnik, nima drugačne določbe, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njunega predloga, naj se taksa plača iz stečajne mase oziroma iz proračuna, pravilna.
Obvezna obramba mladoletnika je po drugem odstavku 454. člena ZKP namreč določena le tedaj, če proti njemu teče postopek za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora nad tri leta, za druga kazniva dejanja, za katera je predpisana milejša kazen pa le, če sodnik za mladoletnike spozna, da mu je zagovornik potreben. V obravnavanem postopku pa se je mladoletniku očitalo kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1, za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do enega leta in kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1, za katero je predpisana zaporna kazen do dveh let. Ob neizpolnjevanju zakonskih pogojev za postavitev zagovornika, glede na predpisano kazen za mladoletniku očitana kazniva dejanja, pa je sodnica za mladoletnike očitno ocenilo, da se je mladoletnik, glede na svojo starost, osebne lastnosti, stopnjo duševne razvitosti ter naravo očitanih mu kaznivih dejanj, sposoben sam uspešno braniti.
nevarna vožnja v cestnem prometu - vrnitev zaseženega vozila - odvzem predmetov
Za potrebe kazenskega postopka pa je torej ključno le vprašanje, kar izpostavljata tudi oba odgovora na vloženo pritožbo, ali je mogoče z gotovostjo, ne pa le z verjetnostjo trditi, da je lastnik vozila (S. d.o.o.) omogočil oziroma dopustil uporabo svojega vozila tretji osebi, to je obdolžencu, ki sicer ni izpolnjeval pogojev za vožnjo v cestnem prometu, ker ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja oziroma, in ali je v tej smeri ravnal malomarno, ker se o pogojih za udeležbo te osebe v cestnem prometu ni prepričal. O tem vprašanju pa se je prvo sodišče v nasprotju s pritožbenimi navedbami opredelilo s prepričljivimi razlogi, ko je obrazložilo (točka 22), da lastnik vozila nikakor pred 15. 7. 2019 nikoli ni dal potrebnega soglasja za nadaljnji najem vozila obdolžencu, niti ni bil seznanjen z izdajo pooblastila leasingojemalca z dne 30. 11. 2018, saj sta o tem skladno izpovedali zaslišani priči M. K. in Š. Č., katerih dokazno oceno prvega sodišča sprejema tudi pritožbeno sodišče. Take ugotovitve pa tudi po prepričanju pritožbenega sodišča zadostujejo za sklep o tem, da ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je lastnik vozila, to je S. d.o.o., ki tudi nikoli ni izdal soglasja, da lahko obdolženec to vozilo uporablja in ni bil seznanjen s tem, da obdolženec, kateremu je pooblastilo za uporabo tega vozila 30. 11. 2018 izdal leasingojemalec, nima pogojev za udeležbo v cestnem prometu, oziroma, da se o slednjem ni prepričal, ravnal tako, da je omogočil, da je obdolženec vozilo uporabljal, oziroma se o obdolženčevih pogojih za vožnjo v cestnem prometu ni ustrezno prepričal, kot je prepričljivo zaključilo že sodišče prve stopnje. Zato je pritožba, ki tako odločitev napada s svojo razlago in argumentacijo civilnopravnih določb pogodbenega razmerja in Splošnih pogojev, neutemeljena.
ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/1.
sodna taksa - zavezanec za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse iz stečajne mase - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa
Po prvem odstavku 3. člena ZST-1 mora s tem zakonom predpisane takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon ne določa drugače. Ker ZST-1 za pravdni postopek, ki se je začel s tožbo, ki jo je v konkretnem primeru vložila tožnica, nima drugačne določbe, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njenega predloga, naj se taksa plača iz stečajne mase oziroma iz proračuna, pravilna.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - prekinitev postopka - presoja ustavnosti zakona
Neutemeljen je glavni pritožnikov očitek o tem, da sodišče ni prekinilo postopka in zahtevalo presoje ustavnosti ZST-1 zaradi odsotnosti posebne takse za odškodninsko tožbo, kakršna je tožnikova. Sodišče tega na predlog stranke ni dolžno storiti, to stori le, če samo oceni, da gre za neustavno zakonsko ureditev.
sodna taksa - zavezanec za plačilo sodne takse - tožeča stranka - breme državnega proračuna - plačilo sodne takse iz stečajne mase - nastanek taksne obveznosti za tožbo - vložitev tožbe - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse - pravni interes za pritožbo
Po prvem odstavku 3. člena ZST-1 mora s tem zakonom predpisane takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon ne določa drugače. Ker ZST-1 za pravdni postopek, ki se je začel s tožbo, ki jo je v konkretnem primeru vložila tožnica, nima drugačne določbe, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njenega predloga, naj se taksa plača iz stečajne mase oziroma iz proračuna, pravilna.
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 488, 488/1.
izdaja sodbe brez glavne obravnave - nesporna dejstva - priznana dejstva - prerekanje dejstev - ugovor zoper sklep o izvršbi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi prerekala dospelost računov, z navedbo konkretnih datumov in v dokaz predlagala zaslišanje zakonitih zastopnikov obeh pravdnih strank. Zgolj to, da tožena stranka ni odgovorila na pripravljalno vlogo tožeče stranke (dopolnitev tožbe), še ne pomeni, da so dejstva, ki se nanašajo na zapadlost računov oz. podaljšanje roka plačila, postala nesporna v smislu drugega odstavka 214. člena ZPP. Stranki ni potrebno večkrat zanikati istih navedb, če je to predhodno že storila. Ker je sodišče izdalo sodbo brez opravljenega naroka za glavno obravnavo in posledično ni izvedlo predlaganih dokazov tožene stranke, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka.
OZ člen 300, 300/1, 301, 301/2. ZPP člen 311, 311/1. Pravilnik o načinu izmenjave elektronskih računov prek enotne vstopne in izstopne točke pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila (2017) člen 10, 10/1, 10/1-2, 10/2, 10/2-2.
elektronski račun (e-račun) - obvezne sestavine računa - zamuda upnika - zapadlost terjatve - tek zakonskih zamudnih obresti - zmotna uporaba materialnega prava
Navedba pravne podlage (ki jo Pravilnik o načinu izmenjave elektronskih računov prek enotne vstopne in izstopne točke pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila zgolj drugače poimenuje – s terminom referenčni dokument) in njena številka (oziroma t. i. številka referenčnega dokumenta) sta obvezni sestavini e-računa.
S tem, ko je tožeča stranka nepravilno oziroma pomanjkljivo izpolnila e-račun, je sama preprečila, da bi sprejela izpolnitev. Tožena stranka (občina) ni mogla odrediti plačila, dokler e-račun ni bil izdan skladno s Pravilnikom. Gre za t. i. upniško zamudo, katere posledica je, da zakonske zamudne obresti v konkretnem primeru sploh še niso začele teči.
ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/1.
sodna taksa - zavezanec za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse
Predpisane takse mora plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če zakon ne določa drugače. Ker ZST-1 za pravdni postopek, ki se je začel s tožbo, ki jo je v konkretnem primeru vložila tožnica, nima drugačne določbe, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njenega predloga, naj se taksa plača iz stečajne mase oziroma iz proračuna, pravilna.
ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1-1, 34a, 34a/1.
sodna taksa - zavezanec za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
Po prvem odstavku 3. člena ZST-1 mora s tem zakonom predpisane takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon ne določa drugače. Ker ZST-1 za pravdni postopek, ki se je začel s tožbo, ki jo je v konkretnem primeru vložila tožnica, nima drugačne določbe, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njenega predloga, naj se taksa plača iz stečajne mase oziroma iz proračuna, pravilna.
pregled in prepisovanje kazenskih spisov - upravičen interes - status oškodovanca
Presojo v smislu "škode interesom procesnega udeleženca" je v tem postopku potrebno razlagati in vezati na konkretno obravnavan kazenski postopek, ne pa tudi na druge postopke, v katerih lahko tudi v drugačni vlogi nastopa posamezen procesni udeleženec iz obravnavane zadeve.
Pritožnik pravilno zatrjuje, da ugoditev predmetni prošnji za pregled in prepis kazenskega spisa v ničemer ne vpliva na potek konkretnega kazenskega postopka in na noben način ne posega v pravice in interese drugega oškodovanca v tem postopku.
Glede na to, da je bil predmet suma kaznive dejavnosti odložena torba z neznano vsebino, se je sum vsekakor razširil tudi na osebo, ki je to torbo prevzela na kraju, kjer je bila odložena, torej na obtoženega J. B. Policista sta torej imela vso podlago za ugotavljanje identitete J. B. v skladu s 4. alinejo prvega odstavka 40. člena ZNPPol, saj so vse zgoraj opisane okoliščine utemeljeno vzbudile pri njiju sum, da se izvršuje kaznivo dejanje.