Iz zgoraj navedenih okoliščin jasno izhaja, da se je obdolženec očitno izmikal sojenju v obravnavani zadevi. Nobenega predloga pa ni bilo v smeri, da bi sodišče prve stopnje poseglo po ukrepih za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti v postopku (pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi, evropski nalog za prijetje in predajo). Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da ni mogoče šteti, da je bil obdolženec nedosegljiv za sojenje. Zato v obravnavani zadevi do zadržanja zastaranja ni prišlo.
ZIZ člen 9, 9/3. URS člen 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
poseg v pravico do učinkovitega pravnega sredstva - prekluzivni pritožbeni rok - zavrženje prepozne pritožbe
Pritožbeno sodišče ob presoji tretjega odstavka 9. člena ZIZ ocenjuje, da gre zgolj za določitev načina uresničevanja pravice do pritožbe in ne za njeno omejitev, saj izpostavljena ureditev na samo vsebino procesne pravice do pritožbe ne učinkuje tako, da dolžnik ne bi več mogel biti nosilec pravice do pravnega sredstva, da mu pravno sredstvo ne bi bilo zagotovljeno ali da z njim ne bi mogel učinkovito braniti svojih pravic. Ker pa od stranke izvršilnega postopka ni nerazumno zahtevati, da pravno sredstvo vloži v 8 dnevnem roku, saj je v izvršilnem postopku poudarjeno načelo hitrosti (prvi odstavek 11. člena ZIZ), tudi takojšnje zavrženje prepozne pritožbe ni nerazumno, zlasti ob dejstvu, da mora stranka na prekluzivnost pritožbenega roka oziroma na takojšnje zavrženje pritožbe v primeru zamude pritožbenega roka, biti opozorjena v pravnem pouku izpodbijanega sklepa (šesti odstavek 324. člena v zvezi s 332. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ).
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1. ZDavP-2 člen 126, 145, 146, 146/2.
seznam izvršilnih naslovov - izvršljivost - absolutno zastaranje
Pritožba ne zatrjuje, da predloženi seznam izvršilnih naslovov ne izpolnjuje zahtev povzete zakonske dikcije, prav tako to ne izhaja iz spisovnih podatkov (vpogled v l. št. 5-38 spisa), pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da predloženi seznam izvršilnih naslovov dolžniku ni bil nikoli vročen pa ob dejstvu, da iz določb ZDavP-2 ne izhaja, da bi seznam izvršilnih naslovov moral biti dolžniku vročen, na zaključek o obstoju izvršilnega naslova ne more vplivati. Na tem mestu je pojasniti, da seznam izvršilnih naslovov ni odločba v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku, saj z njo ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe, pač pa gre le za dolgovni seznam kot zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ki niso bili izvršeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00037910
ZPP člen 189, 189/4. ZNP-1 člen 25, 26, 42.
zavrženje predloga - sprememba sodne poravnave - sprememba odločbe o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - sprememba dogovora o preživnini za mladoletnega otroka - litispendenca - učinek litispendence - obstoj pravde - umik predloga - nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti - nadaljevanje postopka na predlog stranke - predlog za začasno odredbo
V skladu z določbo 25. člena ZNP-1 lahko predlagatelj umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. Vendar pa lahko vsak udeleženec v 15 dneh od dneva, ko je bil obveščen o umiku, predlaga nadaljevanje postopka. V postopku, ki se lahko začne po uradni dolžnosti, pa sodišče kljub umiku postopek nadaljuje, če so za to podani razlogi (26. člen ZNP-1).
Toženka soprispevka na prvi stopnji sojenja ni konkretizirano uveljavljala in celo v pritožbi ne pojasni, kakšen naj bi bil po njeno tožnikov soprispevek k nastali nesreči. Že navedeno zadošča za zaključek, da so njeni pritožbeni očitki v smeri tožnikovega soprispevka neutemeljeni. Tožnikov padec je posledica nesaniranega (nezavarovanega) in neoznačenega praga, to je dejstva, da zavarovanec ni poskrbel za varne pohodne površine za zaposlene in druge uporabnike stavbe, pri čemer je pravilna, logična in življenjska presoja sodišča prve stopnje v 14. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Tožnik je hitel zaradi opravičljivih razlogov, to je zaradi delavke zavarovanca toženke, in ob dejstvu, da se (upoštevaje delovni proces) od delavcev pričakuje skrbno opravljanje svojega dela (glej razloge iz 14. točke obrazložitve izpodbijane sodbe), kar oboje toženka v svoji pritožbi povsem spregleda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00037857
ZPP člen 108, 108/1, 337, 337/1, 355, 355/1. ZST-1 člen 12, 12/1, 12/3, 12a, 12a/1.
odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - upokojenec - preživnina za otroka - plačevanje preživnine - pravočasne navedbe - poziv k dopolnitvi predloga - dovoljena pritožbena novota - potrdilo o plačilu - preuranjena odločitev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nezmožnost preizkusa odločbe - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Tožnik je pravočasno navajal, da plačuje preživnino in o tem predložil odločbo CSD o zadnjem zvišanju preživnine. Če bi sodišče menilo, da dvomi v plačevanje preživnine, bi moralo tožnika pozvati, naj to dokaže.
uporabnina - neupravičena obogatitev - prikrajšanje - souporaba - sodediči - nevzdržne razmere za skupno bivanje
Ni utemeljen toženčev očitek, usmerjen zoper višino prisojene uporabnine, češ da je uporabljal le določeno površino v hiši, za katero je preračunal, da ustreza njegovemu deležu. V tem konkretnem primeru je treba oceniti, da je ta dejanska okoliščina enako nepomembna kot izročitev ključev, ker je ustvarjala le videz možnosti souporabe. Ta je bila dejansko nemogoča zaradi izjemno sovražnih in napetih odnosov med dediči in tedaj še med toženko (toženčevo materjo), nekdanjo ženo zapustnika.
Primere, ko nekdo uporablja tujo stvar v svojo korist (tudi če solastnik ali kdo drug z njegovim dovoljenjem stvar uporablja v večjem obsegu, kot znaša njegov delež), ureja 198. člen OZ (prej enako ZOR), ki določa, da lahko imetnik stvari zahteva od tistega, ki je njegovo stvar uporabil v svojo korist, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. To določbo je treba razumeti v povezavi s splošnim pravilom o neupravičeni pridobitvi, ki je urejena v 190. člen OZ, na katerega se je pravilno oprlo tudi prvostopenjsko sodišče. Ta določa, da mora tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, nadomestiti vrednost dosežene koristi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00037638
KZ-1 člen 191, 191/1, 192, 192/1.. ZKP člen 355, 355/2.. ZPND člen 2.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - družinska skupnost - huda kršitev dolžnosti do mladoletne osebe - dokazna ocena izpovedi prič
Zagovornica tudi neutemeljeno navaja, da ni bila podana družinska skupnost med obdolžencem in oškodovanko K.G., ker slednja od 15. leta naj ne bi živela doma. Obstoj družinske skupnosti je namreč vprašanje dejanske narave, odvisno od vsakokratne presoje vseh konkretnih okoliščin posameznega primera, za presojo teh okoliščin pa je treba upoštevati določbo 2. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND). Osebe, ki sestavljajo družinsko skupnost iz 191. člena KZ-1, so družinski člani, kot jih določa 2. člen ZPND, mednje pa je uvrščen tudi otrok zakonca, pri čemer skupno gospodinjstvo ali ekonomska skupnost nista odločilni okoliščini za presojo obstoja družinske skupnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00037645
OZ člen 193, 198, 336, 336/1, 344, 346, 347, 347/1. ZASP člen 81, 81/1, 156, 156/3. ZKUASP člen 44, 44/5, 45, 45/3. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 267.
kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - avtorsko nadomestilo - varstvo avtorskih pravic - kolektivno upravljanje avtorske pravice - neupravičena uporaba avtorskih del - neupravičena obogatitev - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - veljavnost tarife - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - običajno plačilo - licenčna analogija - pogodbeno dogovorjena cena - tarifa SAZAS - zastaranje - občasna terjatev - sklepčnost tožbe - deljiva terjatev - enotna sodna praksa - obrazloženost sodbe - pravni standard - metoda izračuna - tek zakonskih zamudnih obresti - zastaranje zamudnih obresti
Čeprav tožnik nadomestilo obračunava na mesečna časovna obdobja, ne gre za občasno terjatev, pri kateri bi bil prehod koristi (in s tem trenutek, ko lahko tožnik uveljavlja zahtevek) vezan na mesečno obdobje (avtorske pravice niso bile predmet pogodbenega prenosa, ob katerem bi bilo predvideno mesečno plačilo avtorskega honorarja).
Tožba, s katero tožnik uveljavlja le del terjatve za kabelsko retransmisijo glasbenih del (le plačilo nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del v TV programih, ne pa v TV in RA programih skupaj), ni nesklepčna.
Obrazloženost izpodbijane sodbe je treba presojati v luči dejstva, da je bilo nadomestilo za uporabo avtorskega dela v času izdaje sodbe pravni standard, v zvezi s katerim je obstajala ustaljena sodna praksa, oziroma da je sodišče prve stopnje ta pravni standard napolnilo z vsebino, kot izhaja iz ustaljene sodne prakse.
Zaradi načela odplačnosti v avtorskem pravu neobstoj veljavne tarife ni razlog za zavrnitev zahtevka. Če tarifa ni določena sporazumno in če je tudi ne določi Svet za avtorsko pravo, mora nastalo pravno praznino zapolniti sodišče.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/1, 12/2, 13, 13/1. ZPP člen 154, 358, 358-5.
izpodbijanje odločitve o stroških postopka - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov - čas odločanja o pravdnih stroških - oprava procesnih dejanj - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sklepa
Sodišče prve stopnje je o stroških postopka odločilo 3. 4. 2020, ko je že veljala spremenjena Odvetniška tarifa in je vrednost točke znašala 0,60 EUR. Pri tem ni bistveno, da so bila nekatera procesna dejanja opravljena pred uveljavitvijo spremembe Odvetniške tarife. Bistven je čas odločanja sodišča o stroških postopka, takrat je nastala terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.
ZPP člen 164, 245, 245/2, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 47, 47/2, 48, 48/1, 48/1-2, 51, 51/2, 51/2-4.
izvedensko delo - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - povišanje nagrade - nagrada in stroški cenilca - sprememba izpodbijane odločbe - zmotna uporaba materialnega prava - pritožbeni stroški
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00037432
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 11. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19-3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 6, 9, 9/1, 9/2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 216, 216/2.
sprememba odločitve o pravdnih stroških - odmera pravdnih stroškov v odškodninskih zadevah - uspeh strank v pravdi - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - materialni stroški - pravica do povračila odvetniških stroškov - spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - povračilo potnih stroškov - stroški kilometrine - odločanje po prostem preudarku - nagrada za sestavo vloge - obrazložena vloga - plačilo odškodnine
Pri odmeri 2 % materialnih stroškov bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati polno vrednost odvetniške storitve, ne pa le polovične nagrade. Na podlagi petega odstavka 17. člena ZOdv so odvetniki dolžni trpeti redukcijo plačila za svoje delo, torej odvetniško storitev, ne pa tudi za izdatke za stranko po 11. členu OT.
Metoda ločenega vrednotenja uspeha strank po temelju in po višini je uporabljiva v postopkih, kjer mora stranka bistveno več napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka.
kaznivo dejanje ponarejanja listin - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvršitvene oblike dejanja - uporaba predrugačene listine kot prave
Zakonska inkriminacija ponarejanja listin namreč služi varovanju pravne dobrine varnosti in zanesljivosti pravnega prometa, katerega specifičen segment je zanesljivost listine kot dokaza v pravnem prometu.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, zakaj šteje, da je imela tožnica pred sklenitvijo pogodbe dovolj informacij, ki so ji omogočale sprejem svobodne ekonomske odločitve ter da je bila poslovna praksa toženke ustrezna in ni bistveno izkrivljala ekonomskega obnašanja povprečnega potrošnika.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - skupno in posebno premoženje zakoncev - pridobivanje skupnega premoženja - izpodbijanje domneve o enakih deležih - izločitev sodnika - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - izločitveni razlog - odklonitveni razlog za izločitev - dvom v nepristransko sojenje - procesno vodstvo - očitno neutemeljena zahteva - pravica stranke do izjave v postopku - pravica do obrambe v postopku - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - trditvena podlaga - nezatrjevana dejstva - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - načelo enakopravnega obravnavanja strank - dokazni predlogi - dokazna ocena
Ustaljeno in enotno stališče sodne prakse je, da izločitveni razlog ne more biti strankino nestrinjanje s sodnikovimi odločitvami in vodenjem postopka, morebitne kršitve določb postopka, napačna uporaba materialnega prava ali zmotno ugotovljeno dejansko stanje.
Stališče, da ugovor posebnega premoženja sam po sebi ne vsebuje ugovora nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju, ki mora biti uveljavljan obrazloženo in določno, je Vrhovno sodišče RS v zadevi II Ips 163/2017 relativiziralo oziroma preseglo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00038048
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8.. OZ člen 131, 179, 179/1, 179/2.. KZ-1 člen 57, 197, 197/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - protipravno ravnanje - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu - pravnomočna kazenska obsodilna sodba
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je podana protipravnost ravnanja tožene stranke, saj je bil direktor tožene stranke s sodbo pravnomočno spoznan za krivega kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po drugem v zvezi s prvim odstavkom 197. člena KZ-1. Sodišče prve stopnje je povzelo vsebino ravnanj, zaradi katerih je bil direktor tožene stranke pravnomočno obsojen zaradi šikaniranja, in sicer, da je v času od septembra 2014 do konca februarja 2015 kot direktor tožene stranke od tožnice, zaposlene v tej družbi na delovnem mestu obračunski referent, fakturist, po tem, ko je njej mož, ki je bil prav tako zaposlen v družbi, v začetku septembra 2014, podal odpoved pogodbe o zaposlitvi, z namenom, da bi dosegel, da bo delavka sama odpovedala pogodbo o zaposlitvi, nanjo vršil pritisk ter ji večkrat predlagal in zahteval, da poda odpoved pogodbe,...
Zbrani dokazi, ki jih je predložil upravičeni tožilec, ki so ključni za presojo obstoja utemeljenega suma, pa v nasprotju s pritožbenimi navedbami tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne dajejo zadostne podlage za zaključek, da obstaja utemeljen sum, da je storilec v izreku opisanih kaznivih dejanj prav osumljeni T. V. Do drugačne odločitve, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa pa ne more privesti niti predlagano zaslišanje policista I. Z., ki je pregledal video posnetke, ki si jih je ogledalo tudi pritožbeno sodišče, niti pridobitev dodatnih fotografij osumljenca iz zavarovanih posnetkov video nadzornega sistema ter fotografij s strani SKP PU Celje ter angažiranje ustreznega izvedenca, kajti preiskava, v kateri bi se ti dokazi naj izvedli, še ni uvedena.
ZKP člen 340, 340/1, 340/1 - 1. KZ-1 člen 220, 297.
pravica do obrambe - pravica do zaslišanja obremenilne priče - dokazna ocena izpovedi prič - navzočnost obdolženca pri zaslišanju prič - izvajanje dokazov
Obdolžencu je treba dati zadostno in primerno možnost poklicati in zaslišati obremenilne priče bodisi takrat, ko je priča podala izjavo ali kdaj kasneje v postopku. V konkretnem primeru je bila ta pravica obdolženima S. in L. dana, saj je sodišče prve stopnje K. kot pričo zaslišalo v njuni navzočnosti na glavni obravnavi, obdolžencema pa je bila dana pravica postavljati mu vprašanja in dajati pripombe na njegove izjave. To, da se K. določenega dogajanja po lastnem zatrjevanju ni spomnil, pa ne pomeni posledice, ki jo ugotavlja sodišče prve stopnje.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost plačilnega naloga - potrdilo o pravnomočnosti - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
Potrdilo o pravnomočnosti je potrdilo o dejstvih, ki izhajajo iz uradne evidence organa in ga je pristojen izdati in spremeniti le tisti organ, ki ga je izdal, medtem ko so drugi organi na tako potrdilo vezani. V kolikor storilec z odločbo o prekršku dejansko ne bi bil seznanjen, bi bilo pričakovati, da bosta storilec ali njegov zagovornik vložila predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in ustrezno pravno sredstvo, česar pa nobeden od njiju očitno ni storil.