zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - odstranitev premičnih stvari - motenje posesti
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da predlagatelja nista izkazala z verjetnostjo potrebnega pogoja, to je nastanka težko nadomestljive škode.
Pravno odločilna pa je ugotovitev, da sta tožnika sama zatrjevala, da imata po nepremičnini parc. št. 198/30 do svojih nepremičnin omogočen dostop peš, torej je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ne držijo njune trditve, da jima je toženec popolnoma preprečil, oziroma jima onemogočil dostop do njunih nepremičnin.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - psihiatrično zdravljenje na zaprtem oddelku - blodnjavost - ogroženost življenja - ogroženost zdravja
Bolezen je pri udeležencu v akutnem zagonu in v celoti obvladuje njegovo ravnanje. Ukinjen je stik z resničnostjo, v posledici česar je hudo motena njegova sposobnost obvladovati svoje ravnanje.
Vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami zdravljenja, saj v tej fazi bolezni, do katere je udeleženec povsem nekritičen, zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje ali zdravljenje z nadzorovano obravnavo, vezano na sodelovanje udeleženca, ne bi bilo učinkovito.
Splošni pogoji poslovanja mednarodnih špediterjev Slovenije (2009) člen 23, 30. OZ člen 855.
gospodarski spor majhne vrednosti - prevoz blaga - špedicijska pogodba - obveznosti špediterja - sprememba naslova
Špediter ne odgovarja za nepravilnost ali pomanjkljivost listin, ki jih je sam izpolnil na podlagi netočnih podatkov, ki mu jih je posredoval naročitelj ali oseba, ki jo je ta za to pooblastil.
ZIZ člen 9, 9/3. URS člen 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
poseg v pravico do učinkovitega pravnega sredstva - prekluzivni pritožbeni rok - zavrženje prepozne pritožbe
Pritožbeno sodišče ob presoji tretjega odstavka 9. člena ZIZ ocenjuje, da gre zgolj za določitev načina uresničevanja pravice do pritožbe in ne za njeno omejitev, saj izpostavljena ureditev na samo vsebino procesne pravice do pritožbe ne učinkuje tako, da dolžnik ne bi več mogel biti nosilec pravice do pravnega sredstva, da mu pravno sredstvo ne bi bilo zagotovljeno ali da z njim ne bi mogel učinkovito braniti svojih pravic. Ker pa od stranke izvršilnega postopka ni nerazumno zahtevati, da pravno sredstvo vloži v 8 dnevnem roku, saj je v izvršilnem postopku poudarjeno načelo hitrosti (prvi odstavek 11. člena ZIZ), tudi takojšnje zavrženje prepozne pritožbe ni nerazumno, zlasti ob dejstvu, da mora stranka na prekluzivnost pritožbenega roka oziroma na takojšnje zavrženje pritožbe v primeru zamude pritožbenega roka, biti opozorjena v pravnem pouku izpodbijanega sklepa (šesti odstavek 324. člena v zvezi s 332. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ).
razmerja med starši in otroki - začasna odredba - varstvo koristi otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka
Upnik svoje zaznave o domnevno spornih materinih ravnanjih gradi predvsem na tem, kar mu je povedal šestletni sin. Navedeno tudi po oceni pritožbenega sodišča ne zadostuje za sklepanje o otrokovi neposredni in akutni ogroženosti, ki je pogoj za izdajo začasne odredbe.
ZPP člen 443, 443/1, 451, 452, 452/3, 452/4. OZ člen 131.
spor majhne vrednosti - povrnitev materialne škode - višina škode - restitucija - civilni delikt - odstranitev dreves - lesna masa - trditveno in dokazno breme
Tožnik ni podal trditev o restituciji, temveč o denarni odškodnini za uničeno stvar; zato sodišče prve stopnje stroškov restitucije ne bi smelo prisoditi. Gre za drugo obliko škode, drug način odmene premoženjskega prikrajšanja in ne za vprašanje, ali je tožnik podal zadosti trditev o posameznih postavkah škode. V odškodninskih zahtevkih mora trditvena podlaga tožnika obsegati vse postavke t. i. civilnega delikta (nedopustno škodno dejstvo, škoda, vzročna zveza in protipravnost), pri čemer je tožnik kot škodo, katere povračilo zahteva, zatrjeval izgubo lesne mase polomljenih dreves.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/1, 12/2, 13, 13/1. ZPP člen 154, 358, 358-5.
izpodbijanje odločitve o stroških postopka - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov - čas odločanja o pravdnih stroških - oprava procesnih dejanj - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sklepa
Sodišče prve stopnje je o stroških postopka odločilo 3. 4. 2020, ko je že veljala spremenjena Odvetniška tarifa in je vrednost točke znašala 0,60 EUR. Pri tem ni bistveno, da so bila nekatera procesna dejanja opravljena pred uveljavitvijo spremembe Odvetniške tarife. Bistven je čas odločanja sodišča o stroških postopka, takrat je nastala terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, zakaj šteje, da je imela tožnica pred sklenitvijo pogodbe dovolj informacij, ki so ji omogočale sprejem svobodne ekonomske odločitve ter da je bila poslovna praksa toženke ustrezna in ni bistveno izkrivljala ekonomskega obnašanja povprečnega potrošnika.
uporabnina - neupravičena obogatitev - prikrajšanje - souporaba - sodediči - nevzdržne razmere za skupno bivanje
Ni utemeljen toženčev očitek, usmerjen zoper višino prisojene uporabnine, češ da je uporabljal le določeno površino v hiši, za katero je preračunal, da ustreza njegovemu deležu. V tem konkretnem primeru je treba oceniti, da je ta dejanska okoliščina enako nepomembna kot izročitev ključev, ker je ustvarjala le videz možnosti souporabe. Ta je bila dejansko nemogoča zaradi izjemno sovražnih in napetih odnosov med dediči in tedaj še med toženko (toženčevo materjo), nekdanjo ženo zapustnika.
Primere, ko nekdo uporablja tujo stvar v svojo korist (tudi če solastnik ali kdo drug z njegovim dovoljenjem stvar uporablja v večjem obsegu, kot znaša njegov delež), ureja 198. člen OZ (prej enako ZOR), ki določa, da lahko imetnik stvari zahteva od tistega, ki je njegovo stvar uporabil v svojo korist, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. To določbo je treba razumeti v povezavi s splošnim pravilom o neupravičeni pridobitvi, ki je urejena v 190. člen OZ, na katerega se je pravilno oprlo tudi prvostopenjsko sodišče. Ta določa, da mora tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, nadomestiti vrednost dosežene koristi.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - skupno in posebno premoženje zakoncev - pridobivanje skupnega premoženja - izpodbijanje domneve o enakih deležih - izločitev sodnika - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - izločitveni razlog - odklonitveni razlog za izločitev - dvom v nepristransko sojenje - procesno vodstvo - očitno neutemeljena zahteva - pravica stranke do izjave v postopku - pravica do obrambe v postopku - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - trditvena podlaga - nezatrjevana dejstva - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - načelo enakopravnega obravnavanja strank - dokazni predlogi - dokazna ocena
Ustaljeno in enotno stališče sodne prakse je, da izločitveni razlog ne more biti strankino nestrinjanje s sodnikovimi odločitvami in vodenjem postopka, morebitne kršitve določb postopka, napačna uporaba materialnega prava ali zmotno ugotovljeno dejansko stanje.
Stališče, da ugovor posebnega premoženja sam po sebi ne vsebuje ugovora nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju, ki mora biti uveljavljan obrazloženo in določno, je Vrhovno sodišče RS v zadevi II Ips 163/2017 relativiziralo oziroma preseglo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00037638
KZ-1 člen 191, 191/1, 192, 192/1.. ZKP člen 355, 355/2.. ZPND člen 2.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - družinska skupnost - huda kršitev dolžnosti do mladoletne osebe - dokazna ocena izpovedi prič
Zagovornica tudi neutemeljeno navaja, da ni bila podana družinska skupnost med obdolžencem in oškodovanko K.G., ker slednja od 15. leta naj ne bi živela doma. Obstoj družinske skupnosti je namreč vprašanje dejanske narave, odvisno od vsakokratne presoje vseh konkretnih okoliščin posameznega primera, za presojo teh okoliščin pa je treba upoštevati določbo 2. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND). Osebe, ki sestavljajo družinsko skupnost iz 191. člena KZ-1, so družinski člani, kot jih določa 2. člen ZPND, mednje pa je uvrščen tudi otrok zakonca, pri čemer skupno gospodinjstvo ali ekonomska skupnost nista odločilni okoliščini za presojo obstoja družinske skupnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00037857
ZPP člen 108, 108/1, 337, 337/1, 355, 355/1. ZST-1 člen 12, 12/1, 12/3, 12a, 12a/1.
odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - upokojenec - preživnina za otroka - plačevanje preživnine - pravočasne navedbe - poziv k dopolnitvi predloga - dovoljena pritožbena novota - potrdilo o plačilu - preuranjena odločitev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nezmožnost preizkusa odločbe - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Tožnik je pravočasno navajal, da plačuje preživnino in o tem predložil odločbo CSD o zadnjem zvišanju preživnine. Če bi sodišče menilo, da dvomi v plačevanje preživnine, bi moralo tožnika pozvati, naj to dokaže.
kaznivo dejanje ponarejanja listin - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvršitvene oblike dejanja - uporaba predrugačene listine kot prave
Zakonska inkriminacija ponarejanja listin namreč služi varovanju pravne dobrine varnosti in zanesljivosti pravnega prometa, katerega specifičen segment je zanesljivost listine kot dokaza v pravnem prometu.
ZPP člen 164, 245, 245/2, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 47, 47/2, 48, 48/1, 48/1-2, 51, 51/2, 51/2-4.
izvedensko delo - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - povišanje nagrade - nagrada in stroški cenilca - sprememba izpodbijane odločbe - zmotna uporaba materialnega prava - pritožbeni stroški
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00037645
OZ člen 193, 198, 336, 336/1, 344, 346, 347, 347/1. ZASP člen 81, 81/1, 156, 156/3. ZKUASP člen 44, 44/5, 45, 45/3. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 267.
kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - avtorsko nadomestilo - varstvo avtorskih pravic - kolektivno upravljanje avtorske pravice - neupravičena uporaba avtorskih del - neupravičena obogatitev - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - veljavnost tarife - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - običajno plačilo - licenčna analogija - pogodbeno dogovorjena cena - tarifa SAZAS - zastaranje - občasna terjatev - sklepčnost tožbe - deljiva terjatev - enotna sodna praksa - obrazloženost sodbe - pravni standard - metoda izračuna - tek zakonskih zamudnih obresti - zastaranje zamudnih obresti
Čeprav tožnik nadomestilo obračunava na mesečna časovna obdobja, ne gre za občasno terjatev, pri kateri bi bil prehod koristi (in s tem trenutek, ko lahko tožnik uveljavlja zahtevek) vezan na mesečno obdobje (avtorske pravice niso bile predmet pogodbenega prenosa, ob katerem bi bilo predvideno mesečno plačilo avtorskega honorarja).
Tožba, s katero tožnik uveljavlja le del terjatve za kabelsko retransmisijo glasbenih del (le plačilo nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del v TV programih, ne pa v TV in RA programih skupaj), ni nesklepčna.
Obrazloženost izpodbijane sodbe je treba presojati v luči dejstva, da je bilo nadomestilo za uporabo avtorskega dela v času izdaje sodbe pravni standard, v zvezi s katerim je obstajala ustaljena sodna praksa, oziroma da je sodišče prve stopnje ta pravni standard napolnilo z vsebino, kot izhaja iz ustaljene sodne prakse.
Zaradi načela odplačnosti v avtorskem pravu neobstoj veljavne tarife ni razlog za zavrnitev zahtevka. Če tarifa ni določena sporazumno in če je tudi ne določi Svet za avtorsko pravo, mora nastalo pravno praznino zapolniti sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00037432
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 11. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19-3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 6, 9, 9/1, 9/2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 216, 216/2.
sprememba odločitve o pravdnih stroških - odmera pravdnih stroškov v odškodninskih zadevah - uspeh strank v pravdi - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - materialni stroški - pravica do povračila odvetniških stroškov - spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - povračilo potnih stroškov - stroški kilometrine - odločanje po prostem preudarku - nagrada za sestavo vloge - obrazložena vloga - plačilo odškodnine
Pri odmeri 2 % materialnih stroškov bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati polno vrednost odvetniške storitve, ne pa le polovične nagrade. Na podlagi petega odstavka 17. člena ZOdv so odvetniki dolžni trpeti redukcijo plačila za svoje delo, torej odvetniško storitev, ne pa tudi za izdatke za stranko po 11. členu OT.
Metoda ločenega vrednotenja uspeha strank po temelju in po višini je uporabljiva v postopkih, kjer mora stranka bistveno več napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM00037631
DZ člen 262, 262/1. ZNP-1 člen 57, 57/3, 62, 62/1, 66, 66/1, 66/2, 69, 69/1, 69/2. ZZK-1 člen 22, 40, 40/1, 40/1-8, 46.
postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - delno odvzeta poslovna sposobnost - načelo sorazmernosti - uradni pritožbeni preizkus - zmožnost razsojanja - omejitev pravic - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - časovna omejitev trajanja ukrepov - konkretizacija omejitev poslovne sposobnosti - postopek za odvzem poslovne sposobnosti, začet po uradni dolžnosti - nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti - zaznamba sklepa v zemljiški knjigi - vpis v evidenco
Sodišče druge stopnje pritrjuje nujnosti delne omejitve poslovne sposobnosti nasprotne udeleženke. Ker pa predstavlja ta institut omejitev človekovih pravic, ki stranki omogočajo samostojno odločanje o svojih pravicah in koristih ter samostojno oblikovanje svoje volje, je potrebno pravne posle, ki jih bo lahko opravljala le preko skrbnika, čim natančneje zapisati.
tožba na ugotovitev očetovstva - pravilna vročitev tožbe - posledice neodgovora na tožbo - nevezanost sodišča na dokazni sklep - sklep procesnega vodstva - neizvedba dokaza - dokaz z analizo DNK
Dokazni sklep je sklep procesnega vodstva, ki ga sodišče prve stopnje lahko spremeni. Da sodišče dokaza z izvedbo DNK analize pred Inštitutom za sodno medicino ni izvedlo niti izvedbe slednjega ni obrazloženo zavrnilo bi lahko grajala le tožnika, ki sta ta dokaz predlagala in ne toženec, ki v postopku ni aktivno sodeloval.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00037462
ZDZdr člen 39, 39/1.
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - psihotično dojemanje realnosti
Sodišče je pravilno ugotovilo vzročno zvezo med akutno duševno motnjo sprejete osebe in realno možnostjo, da lahko ogroža sebe ali druge in da zdravljenje na drugačen način, ni možno. Zato je zdravljenje pod posebnim varstvom v tem trenutku edino možno.