Toženec se zmotno zavzema za zaključek, da je tožnica s tem, ko se je (po mnenju toženca dogovorno) izselila iz hiše prostovoljno opustila posest. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje o nevzdržnih razmerah, ki temeljijo predvsem na trditvah in izpovedbi tožnice in ki jih toženec s sklicevanjem na siceršnja dogovarjanja med pravdnima strankama oziroma z nekakšnim lastnim videnjem le tožničinih ravnanj (npr. odselitvijo in strinjanjem z izplačilom) ne izpodbije. Odselitev iz razloga nevzdržnih razmer je vedno subjektivna odločitev, zato ni jasno, kaj želi pritožba doseči z obširnim polemiziranjem v tej smeri, ki mu ni mogoče slediti. Tudi sicer je zmotno pritožbeno zavzemanje, da je (so)posest stanovanjske hiše možna le s celovitim izvajanjem vseh stanovanjskih potreb.
Tožnica ni prostovoljno prenehala izvrševati dejanske oblasti nad stvarjo, ampak jo je do motilnega ravnanja celo izvrševala v obsegu, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in ki že samo po sebi zadošča za utemeljenost zahtevka za posestno varstvo.
ZZZDR člen 12, 44, 50, 81, 81/1, 81a, 81a/3, 82a. DZ člen 290, 290/1. ZSVarPre člen 6, 6/2. ZUPJS člen 4, 12, 12/4.
določitev preživnine za nepreskrbljenega zakonca - prenehanje zunajzakonske (izvenzakonske) skupnosti - razmerje med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - višina preživnine za zakonca - rok za vložitev tožbe - razpad zunajzakonske skupnosti - dokazna ocena - nezaposlenost zakonca - gospodinjska dela - zdravstvene težave - težje zaposljiva oseba - presoja nevzdržnosti zakonske zveze - alkoholizem - zmožnosti preživljalca - denarna socialna pomoč
Preživljanje po drugem zunajzakonskem partnerju izhaja iz medsebojne solidarnosti partnerjev, po svoji naravi je subsidiarno in se zagotavlja le, če je dejansko potrebno. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je v obravnavanem primeru potrebno, pravilno pa je tudi ugotovljen njegov potreben obseg.
Razpada dolgo trajajoče skupnosti (več kot 30 let) ni mogoče vezati na natančno določen datum. Obema zunajzakonskima partnerjema mora biti jasno, da je prišlo do razpada njune skupnosti.
Glede na ugotovljene okoliščine, da je tožnica ves čas zunajzakonske skupnosti gospodinjila in praktično ni bila zaposlena, da je stara 58 let, zgolj z osnovnošolsko izobrazbo, da jo navedeni okoliščini postavljata v kategorijo težje zaposljivih oseb in upoštevajoč njeno zdravstveno stanje, je pravilen zaključek, da tožnica nima realnih možnostih pridobivanja finančnih sredstev z redno zaposlitvijo. Hkrati je pravilno upoštevano, da nekaj finančnih sredstev tožnica vseeno lahko tudi sama zasluži.
Toženka soprispevka na prvi stopnji sojenja ni konkretizirano uveljavljala in celo v pritožbi ne pojasni, kakšen naj bi bil po njeno tožnikov soprispevek k nastali nesreči. Že navedeno zadošča za zaključek, da so njeni pritožbeni očitki v smeri tožnikovega soprispevka neutemeljeni. Tožnikov padec je posledica nesaniranega (nezavarovanega) in neoznačenega praga, to je dejstva, da zavarovanec ni poskrbel za varne pohodne površine za zaposlene in druge uporabnike stavbe, pri čemer je pravilna, logična in življenjska presoja sodišča prve stopnje v 14. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Tožnik je hitel zaradi opravičljivih razlogov, to je zaradi delavke zavarovanca toženke, in ob dejstvu, da se (upoštevaje delovni proces) od delavcev pričakuje skrbno opravljanje svojega dela (glej razloge iz 14. točke obrazložitve izpodbijane sodbe), kar oboje toženka v svoji pritožbi povsem spregleda.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - psihiatrično zdravljenje na zaprtem oddelku - blodnjavost - ogroženost življenja - ogroženost zdravja
Bolezen je pri udeležencu v akutnem zagonu in v celoti obvladuje njegovo ravnanje. Ukinjen je stik z resničnostjo, v posledici česar je hudo motena njegova sposobnost obvladovati svoje ravnanje.
Vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami zdravljenja, saj v tej fazi bolezni, do katere je udeleženec povsem nekritičen, zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje ali zdravljenje z nadzorovano obravnavo, vezano na sodelovanje udeleženca, ne bi bilo učinkovito.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00037910
ZPP člen 189, 189/4. ZNP-1 člen 25, 26, 42.
zavrženje predloga - sprememba sodne poravnave - sprememba odločbe o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - sprememba dogovora o preživnini za mladoletnega otroka - litispendenca - učinek litispendence - obstoj pravde - umik predloga - nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti - nadaljevanje postopka na predlog stranke - predlog za začasno odredbo
V skladu z določbo 25. člena ZNP-1 lahko predlagatelj umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. Vendar pa lahko vsak udeleženec v 15 dneh od dneva, ko je bil obveščen o umiku, predlaga nadaljevanje postopka. V postopku, ki se lahko začne po uradni dolžnosti, pa sodišče kljub umiku postopek nadaljuje, če so za to podani razlogi (26. člen ZNP-1).
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 50, 52.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - ustno podajanje izvedenskega mnenja - nagrada za ogled
V času trajanja naroka na kraju samem gre torej izvedencu nagrada za ogled, v času trajanja naroka na Občini ... pa nagrada za ustno podajanje izvedenskega mnenja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00037645
OZ člen 193, 198, 336, 336/1, 344, 346, 347, 347/1. ZASP člen 81, 81/1, 156, 156/3. ZKUASP člen 44, 44/5, 45, 45/3. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 267.
kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - avtorsko nadomestilo - varstvo avtorskih pravic - kolektivno upravljanje avtorske pravice - neupravičena uporaba avtorskih del - neupravičena obogatitev - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - veljavnost tarife - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - običajno plačilo - licenčna analogija - pogodbeno dogovorjena cena - tarifa SAZAS - zastaranje - občasna terjatev - sklepčnost tožbe - deljiva terjatev - enotna sodna praksa - obrazloženost sodbe - pravni standard - metoda izračuna - tek zakonskih zamudnih obresti - zastaranje zamudnih obresti
Čeprav tožnik nadomestilo obračunava na mesečna časovna obdobja, ne gre za občasno terjatev, pri kateri bi bil prehod koristi (in s tem trenutek, ko lahko tožnik uveljavlja zahtevek) vezan na mesečno obdobje (avtorske pravice niso bile predmet pogodbenega prenosa, ob katerem bi bilo predvideno mesečno plačilo avtorskega honorarja).
Tožba, s katero tožnik uveljavlja le del terjatve za kabelsko retransmisijo glasbenih del (le plačilo nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del v TV programih, ne pa v TV in RA programih skupaj), ni nesklepčna.
Obrazloženost izpodbijane sodbe je treba presojati v luči dejstva, da je bilo nadomestilo za uporabo avtorskega dela v času izdaje sodbe pravni standard, v zvezi s katerim je obstajala ustaljena sodna praksa, oziroma da je sodišče prve stopnje ta pravni standard napolnilo z vsebino, kot izhaja iz ustaljene sodne prakse.
Zaradi načela odplačnosti v avtorskem pravu neobstoj veljavne tarife ni razlog za zavrnitev zahtevka. Če tarifa ni določena sporazumno in če je tudi ne določi Svet za avtorsko pravo, mora nastalo pravno praznino zapolniti sodišče.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/1, 12/2, 13, 13/1. ZPP člen 154, 358, 358-5.
izpodbijanje odločitve o stroških postopka - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov - čas odločanja o pravdnih stroških - oprava procesnih dejanj - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sklepa
Sodišče prve stopnje je o stroških postopka odločilo 3. 4. 2020, ko je že veljala spremenjena Odvetniška tarifa in je vrednost točke znašala 0,60 EUR. Pri tem ni bistveno, da so bila nekatera procesna dejanja opravljena pred uveljavitvijo spremembe Odvetniške tarife. Bistven je čas odločanja sodišča o stroških postopka, takrat je nastala terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00037432
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 11. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19-3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 6, 9, 9/1, 9/2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 216, 216/2.
sprememba odločitve o pravdnih stroških - odmera pravdnih stroškov v odškodninskih zadevah - uspeh strank v pravdi - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - materialni stroški - pravica do povračila odvetniških stroškov - spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - povračilo potnih stroškov - stroški kilometrine - odločanje po prostem preudarku - nagrada za sestavo vloge - obrazložena vloga - plačilo odškodnine
Pri odmeri 2 % materialnih stroškov bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati polno vrednost odvetniške storitve, ne pa le polovične nagrade. Na podlagi petega odstavka 17. člena ZOdv so odvetniki dolžni trpeti redukcijo plačila za svoje delo, torej odvetniško storitev, ne pa tudi za izdatke za stranko po 11. členu OT.
Metoda ločenega vrednotenja uspeha strank po temelju in po višini je uporabljiva v postopkih, kjer mora stranka bistveno več napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00037638
KZ-1 člen 191, 191/1, 192, 192/1.. ZKP člen 355, 355/2.. ZPND člen 2.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - družinska skupnost - huda kršitev dolžnosti do mladoletne osebe - dokazna ocena izpovedi prič
Zagovornica tudi neutemeljeno navaja, da ni bila podana družinska skupnost med obdolžencem in oškodovanko K.G., ker slednja od 15. leta naj ne bi živela doma. Obstoj družinske skupnosti je namreč vprašanje dejanske narave, odvisno od vsakokratne presoje vseh konkretnih okoliščin posameznega primera, za presojo teh okoliščin pa je treba upoštevati določbo 2. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND). Osebe, ki sestavljajo družinsko skupnost iz 191. člena KZ-1, so družinski člani, kot jih določa 2. člen ZPND, mednje pa je uvrščen tudi otrok zakonca, pri čemer skupno gospodinjstvo ali ekonomska skupnost nista odločilni okoliščini za presojo obstoja družinske skupnosti.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - skupno in posebno premoženje zakoncev - pridobivanje skupnega premoženja - izpodbijanje domneve o enakih deležih - izločitev sodnika - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - izločitveni razlog - odklonitveni razlog za izločitev - dvom v nepristransko sojenje - procesno vodstvo - očitno neutemeljena zahteva - pravica stranke do izjave v postopku - pravica do obrambe v postopku - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - trditvena podlaga - nezatrjevana dejstva - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - načelo enakopravnega obravnavanja strank - dokazni predlogi - dokazna ocena
Ustaljeno in enotno stališče sodne prakse je, da izločitveni razlog ne more biti strankino nestrinjanje s sodnikovimi odločitvami in vodenjem postopka, morebitne kršitve določb postopka, napačna uporaba materialnega prava ali zmotno ugotovljeno dejansko stanje.
Stališče, da ugovor posebnega premoženja sam po sebi ne vsebuje ugovora nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju, ki mora biti uveljavljan obrazloženo in določno, je Vrhovno sodišče RS v zadevi II Ips 163/2017 relativiziralo oziroma preseglo.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, zakaj šteje, da je imela tožnica pred sklenitvijo pogodbe dovolj informacij, ki so ji omogočale sprejem svobodne ekonomske odločitve ter da je bila poslovna praksa toženke ustrezna in ni bistveno izkrivljala ekonomskega obnašanja povprečnega potrošnika.
kaznivo dejanje ponarejanja listin - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvršitvene oblike dejanja - uporaba predrugačene listine kot prave
Zakonska inkriminacija ponarejanja listin namreč služi varovanju pravne dobrine varnosti in zanesljivosti pravnega prometa, katerega specifičen segment je zanesljivost listine kot dokaza v pravnem prometu.
uporabnina - neupravičena obogatitev - prikrajšanje - souporaba - sodediči - nevzdržne razmere za skupno bivanje
Ni utemeljen toženčev očitek, usmerjen zoper višino prisojene uporabnine, češ da je uporabljal le določeno površino v hiši, za katero je preračunal, da ustreza njegovemu deležu. V tem konkretnem primeru je treba oceniti, da je ta dejanska okoliščina enako nepomembna kot izročitev ključev, ker je ustvarjala le videz možnosti souporabe. Ta je bila dejansko nemogoča zaradi izjemno sovražnih in napetih odnosov med dediči in tedaj še med toženko (toženčevo materjo), nekdanjo ženo zapustnika.
Primere, ko nekdo uporablja tujo stvar v svojo korist (tudi če solastnik ali kdo drug z njegovim dovoljenjem stvar uporablja v večjem obsegu, kot znaša njegov delež), ureja 198. člen OZ (prej enako ZOR), ki določa, da lahko imetnik stvari zahteva od tistega, ki je njegovo stvar uporabil v svojo korist, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. To določbo je treba razumeti v povezavi s splošnim pravilom o neupravičeni pridobitvi, ki je urejena v 190. člen OZ, na katerega se je pravilno oprlo tudi prvostopenjsko sodišče. Ta določa, da mora tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, nadomestiti vrednost dosežene koristi.
ZPP člen 164, 245, 245/2, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 47, 47/2, 48, 48/1, 48/1-2, 51, 51/2, 51/2-4.
izvedensko delo - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - povišanje nagrade - nagrada in stroški cenilca - sprememba izpodbijane odločbe - zmotna uporaba materialnega prava - pritožbeni stroški
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00037857
ZPP člen 108, 108/1, 337, 337/1, 355, 355/1. ZST-1 člen 12, 12/1, 12/3, 12a, 12a/1.
odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - upokojenec - preživnina za otroka - plačevanje preživnine - pravočasne navedbe - poziv k dopolnitvi predloga - dovoljena pritožbena novota - potrdilo o plačilu - preuranjena odločitev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nezmožnost preizkusa odločbe - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Tožnik je pravočasno navajal, da plačuje preživnino in o tem predložil odločbo CSD o zadnjem zvišanju preživnine. Če bi sodišče menilo, da dvomi v plačevanje preživnine, bi moralo tožnika pozvati, naj to dokaže.
sklep o ustavitvi postopka - ustavitev postopka - prošnja za preložitev naroka - upravičen razlog za preložitev naroka - posledice izostanka iz naroka - opozorilo na posledice izostanka z naroka - fikcija umika tožbe - odločitev o stroških postopka - zamujen rok za pritožbo - zavrženje prepozne pritožbe - dvakratno odločanje o isti pritožbi
Da bi stranka morala eno uro počakati na pričetek naroka, ni opravičljiv razlog, da se naroka ni udeležila.
S sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo tožnice (ponovno) zavrglo. Ponovno je torej odločilo o pritožbi, o kateri je že bilo odločeno. S tem je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. Ker o isti stvari ni dopustno odločati dvakrat, je pritožbeno sodišče pritožbi po uradni dolžnosti ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.
Sodišče je o ugovoru odločalo in pravilno štelo, da mora stranka v skladu s četrtim odstavkom 34. člena ZST-1, če se vloga šteje za umaknjeno ali se zavrže, plačati takso, ki je določena za umik vloge.
Prav tako so neupoštevne pritožbene navedbe, da bo za storilca izguba izpita pomenila izgubo službe, s katero preživlja dva majhna otroka in trenutno brezposelno partnerko, brez izpita pa bo tudi težje našel novo zaposlitev. Pritožbeno sodišče razume storilčevo stisko, vendar nima zakonske podlage, da bi na podlagi takih trditev spremenilo izpodbijano odločitev prvostopenjskega sodišča.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00037462
ZDZdr člen 39, 39/1.
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - psihotično dojemanje realnosti
Sodišče je pravilno ugotovilo vzročno zvezo med akutno duševno motnjo sprejete osebe in realno možnostjo, da lahko ogroža sebe ali druge in da zdravljenje na drugačen način, ni možno. Zato je zdravljenje pod posebnim varstvom v tem trenutku edino možno.