odločitev o pravdnih stroških - sodba na podlagi odpovedi - načelo uspeha
Tožnica se v pritožbi neutemeljeno zavzema za upoštevanje prvega odstavka 158. člena ZPP, ki ureja povračilo stroškov v primeru umika tožbe. Sodišče prve stopnje postopka ni ustavilo zaradi umika tožbe (tožnica je podala delni umik tožbe v zvezi z zahtevkom za izplačilo nadomestila za neizrabljen letni dopust, s katerim toženka ni soglašala), ampak je o zahtevku iz naslova božičnice in poslovne uspešnosti odločilo s sodbo na podlagi odpovedi, zahtevek je zavrnilo. Zato je o stroških postopka utemeljeno odločilo po načelu uspeha v postopku (prvi odstavek 154. člena ZPP) in upoštevalo, da tožnica v sporu ni uspela. Drugače kot v primeru pripoznave zahtevka (157. člen ZPP) in umika tožbe (158. člen ZPP) povračilo stroškov, kadar se stranka zahtevku odpove in po sodbi na podlagi odpovedi v sporu ne uspe, v ZPP ni posebej urejeno.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00037462
ZDZdr člen 39, 39/1.
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - psihotično dojemanje realnosti
Sodišče je pravilno ugotovilo vzročno zvezo med akutno duševno motnjo sprejete osebe in realno možnostjo, da lahko ogroža sebe ali druge in da zdravljenje na drugačen način, ni možno. Zato je zdravljenje pod posebnim varstvom v tem trenutku edino možno.
zahteva za sodno varstvo - zavrnitev zahteve za sodno varstvo - dovoljenost pritožbe - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk
S pritožbo izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča ne predstavlja sklepa, s katerim bi bila storilkina zahteva za sodno varstvo zavržena, saj gre za sodbo, s katero je sodišče vsebinsko odločilo o storilkini zahtevi za sodno varstvo zoper sklep prekrškovnega organa z dne 10. 2. 2020. Slednji sklep pa ne predstavlja vsebinske odločitve o prekršku, saj je z njim bila zavržena napoved zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00037740
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 118, 118/1, 118/2.. OZ člen 131.
sodna razveza - denarno povračilo - odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - kršitev prepovedi diskriminacije
Ugotovljena ravnanja: izključevanje tožnice iz delovnega procesa, ukinitev oddaljenega dostopa do serverja, neodrejanje dela, onemogočanje ustreznih informacij z delovnega področja tožnice, prepoved komunikacije sodelavcev s tožnico, enostranski preklic dela na domu, ki ni sledil prenehanju funkcije izvršne direktorice, predstavljajo trpinčenje na delovnem mestu.
Sodišče druge stopnje je zaključilo, da je izkazana velika verjetnost, da je obsojenec svojo vlogo z dne 5. 3. 2020 pravočasno dopolnil z lastnoročnim podpisom in jo poslal ne sodišče. Zato je pritožbeno izpodbijani sklep razveljavilo (tretji odstavek 402. člena ZKP). Sodišče prve stopnje bo tako moralo obsojenčevo vlogo z dne 5. 3. 2020 meritorno obravnavati kot pravočasen in dovoljen predlog po 129.a členu ZKP.
Zbrani dokazi, ki jih je predložil upravičeni tožilec, ki so ključni za presojo obstoja utemeljenega suma, pa v nasprotju s pritožbenimi navedbami tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne dajejo zadostne podlage za zaključek, da obstaja utemeljen sum, da je storilec v izreku opisanih kaznivih dejanj prav osumljeni T. V. Do drugačne odločitve, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa pa ne more privesti niti predlagano zaslišanje policista I. Z., ki je pregledal video posnetke, ki si jih je ogledalo tudi pritožbeno sodišče, niti pridobitev dodatnih fotografij osumljenca iz zavarovanih posnetkov video nadzornega sistema ter fotografij s strani SKP PU Celje ter angažiranje ustreznega izvedenca, kajti preiskava, v kateri bi se ti dokazi naj izvedli, še ni uvedena.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00038048
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8.. OZ člen 131, 179, 179/1, 179/2.. KZ-1 člen 57, 197, 197/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - protipravno ravnanje - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu - pravnomočna kazenska obsodilna sodba
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je podana protipravnost ravnanja tožene stranke, saj je bil direktor tožene stranke s sodbo pravnomočno spoznan za krivega kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po drugem v zvezi s prvim odstavkom 197. člena KZ-1. Sodišče prve stopnje je povzelo vsebino ravnanj, zaradi katerih je bil direktor tožene stranke pravnomočno obsojen zaradi šikaniranja, in sicer, da je v času od septembra 2014 do konca februarja 2015 kot direktor tožene stranke od tožnice, zaposlene v tej družbi na delovnem mestu obračunski referent, fakturist, po tem, ko je njej mož, ki je bil prav tako zaposlen v družbi, v začetku septembra 2014, podal odpoved pogodbe o zaposlitvi, z namenom, da bi dosegel, da bo delavka sama odpovedala pogodbo o zaposlitvi, nanjo vršil pritisk ter ji večkrat predlagal in zahteval, da poda odpoved pogodbe,...
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 49, 51. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54.
odmera stroškov izvedenca - uporaba pravilnika - imenovanje izvedenca
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je v predmetni zadevi sodišče imenovalo sodnega izvedenca pred uveljavitvijo Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 84/2018 in se zato v skladu s 54. členom tega pravilnika za odmero plačila in povrnitev stroškov sodnemu izvedencu uporablja Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 88/2010, 1/2012, 35/2013 in 50/2015).
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost plačilnega naloga - potrdilo o pravnomočnosti - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
Potrdilo o pravnomočnosti je potrdilo o dejstvih, ki izhajajo iz uradne evidence organa in ga je pristojen izdati in spremeniti le tisti organ, ki ga je izdal, medtem ko so drugi organi na tako potrdilo vezani. V kolikor storilec z odločbo o prekršku dejansko ne bi bil seznanjen, bi bilo pričakovati, da bosta storilec ali njegov zagovornik vložila predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in ustrezno pravno sredstvo, česar pa nobeden od njiju očitno ni storil.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.. ZZRZI člen 40, 40/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalidnost - možnost druge zaposlitve
Delodajalec je z razlogom za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti dokončno seznanjen šele ob vročitvi soglasja komisije, ki preveri pogoje za odpoved, ob tem pa predvsem tudi možnost druge zaposlitve. Zato se kot relevantno obdobje za presojo, ali je delodajalec delavcu lahko ponudil delovno mesto, ki bi ustrezalo njegovim omejitvam, lahko upošteva le obdobje od prejema mnenja komisije, in ne morebiti čas od takrat, ko se je delodajalec seznanil z odločitvijo ZPIZ o invalidnosti delavca.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - podjemna pogodba - stroški popravila - stvarne napake - rok za uveljavljanje stvarnih napak
Na ugotovljeno dejansko stanje je pritožbeno sodišče vezano, dokazno oceno sodišča prve stopnje pa je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki pa nista dovoljena pritožbena razloga v postopku v sporu majhne vrednosti.
Toženec je z uveljavljanjem napak šele v tej pravdi zamudil vse predvidene roke iz 633. in 634. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00040076
ZPP člen 8.. ZSZ člen 62, 62/1.
dokazna ocena - povrnitev vlaganj v najeto nepremičnino - zavarovanje dokazov - obseg vlaganj - večvrednost nepremičnine - odškodnina za premoženjsko škodo - obseg škode - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Sodišče prve stopnje je ob uporabi metodoloških napotkov iz 8. člena ZPP pravno relevantno dejansko stanje v zadevi v celoti in pravilno razjasnilo opravilo celovito dokazno oceno, ocenilo posamezne dokaze, tako izpovedbe tožnikov, toženke, prič, kot tudi v postopku predložene listine popisa B.P., ki je opravil ogled objekta po odselitvi z dne 6. 6. 2017 ter se ustrezno opredelilo do izvedenskega mnenja izvedenca.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM00037631
DZ člen 262, 262/1. ZNP-1 člen 57, 57/3, 62, 62/1, 66, 66/1, 66/2, 69, 69/1, 69/2. ZZK-1 člen 22, 40, 40/1, 40/1-8, 46.
postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - delno odvzeta poslovna sposobnost - načelo sorazmernosti - uradni pritožbeni preizkus - zmožnost razsojanja - omejitev pravic - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - časovna omejitev trajanja ukrepov - konkretizacija omejitev poslovne sposobnosti - postopek za odvzem poslovne sposobnosti, začet po uradni dolžnosti - nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti - zaznamba sklepa v zemljiški knjigi - vpis v evidenco
Sodišče druge stopnje pritrjuje nujnosti delne omejitve poslovne sposobnosti nasprotne udeleženke. Ker pa predstavlja ta institut omejitev človekovih pravic, ki stranki omogočajo samostojno odločanje o svojih pravicah in koristih ter samostojno oblikovanje svoje volje, je potrebno pravne posle, ki jih bo lahko opravljala le preko skrbnika, čim natančneje zapisati.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00037132
ZP-1 člen 202e, 202e/2.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - storitev hujšega prekrška v času preizkusne dobe - pravnomočnost plačilnega naloga
Vendar pa se je v okviru obravnavanja pritožbe glede na pritožbene navedbe izpostavil dvom v pravilnost ugotovitve, da je plačilni nalog Policijske postaje ... z dne 2. 2. 2020 postal pravnomočen. Zagovornica v pritožbi namreč navaja, da je zoper ta plačilni nalog storilec vložil zahtevo za sodno varstvo, o kateri še ni bilo dokončno odločeno. Sodišče prve stopnje je v zvezi s temi pritožbenimi navedbami opravilo poizvedbe pri Policijski postaji ... z dopisom z dne 18. 6. 2020 in prejelo pojasnilo, da je storilčeva zagovornica zoper plačilni nalog PP... z dne 2. 2. 2020 vložila zahtevo za sodno varstvo, ki jo je prekrškovni organ zavrgel kot nedovoljeno s sklepom, zoper sklep o zavrženju zahteve za sodno varstvo pa je zagovornica 12. 6. 2020 vložila zahtevo za sodno varstvo, ki je bila 17. 6. 2020 odstopljena v reševanje na Okrajno sodišče v .... Slednje je z dopisom z dne 22. 7. 2020 (list. št. 53 spisa) potrdilo prejem zahteve za sodno varstvo in pojasnilo, da zadevo obravnava prednostno, da pa mora zbrati vsa obvestila in dokaze ter da upa, da bo to storjeno v doglednem času.
plačilo preživnine za otroka - zmožnosti zavezanca za plačilo preživnine - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - spremenjene razmere - zmotna uporaba materialnega prava - življenjske potrebe otroka
Glede na povzeto je sodišče soodvisno vrednotilo potrebe in zmožnosti staršev ter upoštevalo, da je potrebno najprej zagotoviti potrebe po hrani, zdravju, stanovanju, nato socialno biološke (oblačila, varstvo, izobraževanje) in nazadnje tudi potrebe prostega časa.
Tožeča stranka se je v predlogu za obnovo postopka sklicevala na dopis. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je ta listina nastala po pravnomočnem zaključku postopka v drugi zadevi, zato je utemeljeno zaključilo, da ne gre za dokaz, ki je obstajal že v času, ko je postopek še tekel in da tak predlog za obnovo postopka ni dovoljen.
ZKP člen 92, 92/2-1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 15, 15/3. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1.
Res je sicer, da Pravilnik ne pozna stroškov parkirnine, a pri tem ne gre spregledati določbo tretjega odstavka 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (Uradni list RS 61-3027/1997), ki tolmačem med drugim priznava tudi pravico do drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Logično je, da v primerih, ko sodišče izvedencem, cenilcem pa tudi tolmačem prizna stroške kilometrine (ne pa javnega prevoza), slednjim pripadajo tudi stroški parkirnine, kadar so ustrezno dokumentirani. Tako stroške kilometrine kot tudi parkirnine gre umestiti med potne stroške.
ZKP člen 340, 340/1, 340/1 - 1. KZ-1 člen 220, 297.
pravica do obrambe - pravica do zaslišanja obremenilne priče - dokazna ocena izpovedi prič - navzočnost obdolženca pri zaslišanju prič - izvajanje dokazov
Obdolžencu je treba dati zadostno in primerno možnost poklicati in zaslišati obremenilne priče bodisi takrat, ko je priča podala izjavo ali kdaj kasneje v postopku. V konkretnem primeru je bila ta pravica obdolženima S. in L. dana, saj je sodišče prve stopnje K. kot pričo zaslišalo v njuni navzočnosti na glavni obravnavi, obdolžencema pa je bila dana pravica postavljati mu vprašanja in dajati pripombe na njegove izjave. To, da se K. določenega dogajanja po lastnem zatrjevanju ni spomnil, pa ne pomeni posledice, ki jo ugotavlja sodišče prve stopnje.
Po ustaljenem stališču pritožbenega sodišča je ureditev po tarifni številki 15/1 c OT, ki predvideva, da se v zadevah opredeljenih pod tarifno št. 15/1 b, tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %, v neskladju z načelom varovanja delavca kot šibkejše stranke in specifično naravo delovnopravnih sporov. Ker naložitev plačila zvišanjih stroškov postopka delavcu temelji le na lastnosti ene stranke spora, in to delodajalca, je to v nasprotju z načelom enakosti. Po stališču pritožbenega sodišča bi zato v primeru uporabe določbe OT tar. št. 15/1 c o 100 % povišanju stroškov postopka v individualnih delovnih sporih v primeru, ko odvetnik zastopa delodajalca, prišlo do kršitve ustavno zagotovljenega načela enakosti, če bi moral delavec v primeru neuspeha nasprotni stranki (delodajalcu) povrniti dvojne stroške postopka zgolj zaradi lastnosti nasprotne stranke, ki je delodajalec.