preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dovoljeni pritožbeni razlogi - storitev hujšega prekrška v času preizkusne dobe
Pritožbeno sodišče storilcu verjame, da bo zaradi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oteženo nudenje pomoči ženinemu stricu, vendar ta okoliščina ne predstavlja razloga za spremembo izpodbijanega sklepa, saj sodišče nima zakonske podlage, da bi na podlagi teh okoliščin sprejelo drugačno odločitev, niti nima možnosti odložiti vpis prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za določeno preizkusno dobo, kot predlaga storilec v pritožbi.
ZPP člen 8, 180, 180/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 44, 44/2.
zavrnitev dokaznega predloga - nesubstanciran dokaz - neprimeren dokaz - nepotreben dokaz - soočenje prič - dokazna ocena izpovedi prič - laična stranka - celovita dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - priposestvovanje gozdnega zemljišča - zakonita dobroverna posest - lastniška in nelastniška posest - dobroverni posestnik - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovalna doba - začetek teka priposestvovalne dobe
Priposestvovanje je nastopilo ne glede na to, ali je imela tožnica lastniško ali nelastniško posest v smislu 28. člena ZTLR.
Ob presoji dobrovernosti posesti po ODZ in ZTLR je sodna praksa vse do leta 2002 upoštevala, da je dobroveren ali pošten posestnik tisti, ki je prepričan, da je stvar, ki jo poseduje, njegova last. Dobrovernosti ni, če posestnik ve ali mora po okoliščinah domnevati, da stvar pripada drugemu.
Samo dejstvo, da gre za prenos lastništev med družinskimi člani, še ne izključuje uporabe drugega odstavka 44. člena SPZ.
Bistvo dokazne ocene je ne le ocenjevanje vsakega dokaza posebej (analiza), ampak tudi in predvsem sinteza, ocena vseh dokazov skupaj (8. člen ZPP). Zato celovite dokazne ocene ni mogoče omajati zgolj s sklicevanjem na posamezne stavke, izjave in dele izpovedb.
Če se oseba, ki ji je treba vročiti pisanje, ne najde v stanovanju, se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je odredilo vročitev, v predalčniku ali na vratih stanovanja pa se pusti obvestilo, v katerem se navede, kje je pisanje, rok za dvig pisanja, vzrok za tako ravnanje, dan, ko je bilo puščeno obvestilo, in podpis vročevalca (tretji odstavek 142. člena ZPP). Iz poročila vročevalca o vročitvi izhaja, da je bila vročitev opravljena na predpisan način.
Sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, nima možnosti tehtanja, ali naj mu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
preklic odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - dejansko stanje prekrška
V okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso upoštevne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška, o katerem je bilo odločeno s plačilnim nalogom, saj je ta postal pravnomočen.
dedovanje zaščitene kmetije - določitev dediča zaščitene kmetije - izplačilo nujnega deleža - izjemne okoliščine - nujni delež v naravi
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in ocenilo, da obstajajo izjemne okoliščine, ki dopuščajo poplačilo nujnega dednega deleža z izročitvijo posameznih nepremičnin. Gre namreč za izjemno visoko vrednost nujnega deleža, za katero dedič ni realno izkazal, kako in kdaj bi jo sploh lahko izplačal v denarju.
Pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe ali sodbe o prekršku, s katerimi so storilcu bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu za prekršek storjen v času preizkusne dobe, vendar je odločilna okoliščina za preklic to, da je prekršek storjen v času preizkusne dobe.
oprostitev plačila sodne takse - samostojni podjetnik posameznik - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - prihranki prosilca - nepremično premoženje
Ker drugotoženi in njegova žena razpolagata tudi z nepremičninami in prihranki tudi pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je premoženjsko stanje drugotožene stranke daleč od socialne ogroženosti in pritrjuje sodišču prve stopnje, da drugotoženi takso v višini 1.227,00 EUR ob prihrankih lahko plača takoj, v enkratnem znesku, ne da bi bilo zaradi tega ogroženo njegovo preživljanje ali preživljanje njegove žene.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - stroški postopka - odvetniški stroški
Temeljno načelo glede povrnitve stroškov v postopku o prekršku, da naj stroške postopka krije tisti, ki mu je izrečena sankcija za storjeni prekršek, proračun pa je mogoče obremeniti s stroški postopka le v primeru, če je bil postopek o prekršku ustavljen (in torej ni bila izrečena sankcija za prekršek).
Ker predstavlja izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zgolj dodatno posledico oziroma sankcijo, ki se jo izreče po pravnomočnosti izreka stranske sankcije 18 kazenskih točk v cestnem prometu, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilec (praviloma) ne more biti upravičen do povračila stroškov zastopanja po zagovorniku.
V posledici ugoditve predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni bila vložena pritožba, ki bi ji bilo ugodeno in bi bil postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ustavljen.
Ker pa je vprašanje povračila stroškov v celoti urejeno v določbah 143. do 149. člena ZP-1, v postopkih o prekrških ni mogoče smiselno uporabljati niti določb ZUP niti določb ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POMORSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSK00037440
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 25. OZ-UPB1 člen 215, 223. PZ-UPB2 člen 507, 516, 518. ZPP-UPB3 člen 163, 163/7.
nakladnica - prevozna pogodba - dogovor o pristojnosti sodišča - ladijski prevoz blaga - poseben sklep o stroških - pristojnost slovenskega sodišča
V obravnavni zadevi je tožena stranka (ladjar) na podlagi prevozne pogodbe, sklenjene s pošiljateljem blaga, opravila prevoz blaga, v zvezi s katerim je izdala nakladnico, ki vsebuje klavzulo o pristojnosti sodišča v Franciji za odločanje o vseh sporih, ki izvirajo iz te prevozne pogodbe. Razmerje med pravdnima strankama pa ni osnovno razmerje iz prevozne pogodbe, sklenjene med pošiljateljem in prevoznikom, temveč temelji na nakladnici, ki je vrednostni papir. Odločilno za presojo v sporu med pravdnima strankama je torej zgolj vprašanje, ali veljavno sklenjen pisni dogovor o pristojnosti iz nakladnice zavezuje tudi tožečo stranko kot prejemnika blaga in upravičenca iz vrednostnega papirja.
Iz nakladnice, ki je vrednostni papir, izhajajo določene pravice in obveznosti, ki se prenašajo na njenega vsakokratnega zakonitega imetnika. Navedeno izhaja že iz splošnih pravil o vrednostnih papirjih (215. in 223. člen Obligacijskega zakonika - OZ), kot tudi specialnih pravil PZ, ki veljajo za nakladnico v ladijskem prevozu, kot je bil opravljen v konkretnem primeru. PZ v 507. členu tako določa, da pisni pogoji prevozne pogodbe in splošni ladjarjevi pogoji zavezujejo upravičenega imetnika nakladnice, ki ni naročnik, v primeru, če se nakladnica izrecno sklicuje nanje.
ZGO-1 člen 5, 5/2, 197. OZ člen 6, 6/2, 488, 489, 490, 491, 492, 493, 494, 495. ZNPosr člen 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23.
nepremičninsko posredovanje - odgovornost prodajalca za pravne napake - pravna napaka - omejitve javnopravne narave - znižanje kupnine - gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje po 197. člen zgo - nepremičnina brez gradbenega in uporabnega dovoljenja - nelegalna gradnja - omejitev lastninske pravice - jamčevanje za pravne napake - odškodninska odgovornost posrednika - skrbnost dobrega strokovnjaka - legalizacija objekta - stroški pridobitve gradbenega dovoljenja - sodni izvedenec - stroški stranskega intervenienta
Ob sklenitvi prodajne pogodbe stavba ni imela gradbenega in uporabnega dovoljenja, ker ju po samem zakonu ni pridobila. Prav tako niso bili izpolnjeni pogoji po določbi 197. člena ZGO-1, po kateri se je pod določenimi pogoji upoštevalo, da določenih stavb, zgrajenih pred 31. 12. 1967, ni mogoče šteti za nelegalne gradnje.
Prodaja zgradbe brez gradbenega in uporabnega dovoljenja predstavlja omejitev javnopravne narave po določbi 494. člena OZ.
Skrbnost nepremičninskega posrednika pri opravljanju svojih poslov je skrbnost dobrega strokovnjaka, torej strožja skrbnost, saj gre za opravljanje njegove poklicne dejavnosti.
Sodni izvedenec je strokovni pomočnik sodišča in ima kot tak določeno strokovno avtonomijo, kar se nanaša tudi na izbiro načina oziroma metode svojega dela.
Za obstoj prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 mora biti poleg kršiteljevega izzivanja, vzpodbujanja k pretepu, drznega, nasilnega, nesramnega, žaljivega ali podobnega vedenja, izkazano tudi, da je pri drugemu nastala posledica v obliki občutka poniženosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - štetje rokov - epidemija - zadržanje teka roka - nastop pravnomočnosti
Roki za procesna dejanja zaradi epidemije koronavirusa so v skladu s šestim odstavkom 6. člena Zakona o začasnih ukrepih v sodnih in začasnih ukrepih v sodnih in upravnih postopkih (ZZUSUDJZ - Uradni list RS 36/2020) nehali teči z dnem 29. 3. 2020 in ne že s samo razglasitvijo epidemije 12. 3. 2020. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih, ki jo je izdal predsednik Vrhovnega sodišča RS, pa v predmetni zadevi ne pride v poštev, ker ta odredba velja le za sodne zadeve, o prekršku pa je bilo odločeno v hitrem postopek o prekršku, ki poteka pred prekrškovnim organom in preide v sodno pristojnost šele z odstopom zahteve za sodno varstvo sodišču.
ZP-1 člen 66, 66/3. ZG člen 77c, 77c/1, 77c/1 - 3.
dejansko stanje prekrška - nedovoljen pritožbeni razlog - prekluzija - skladišče - prevoz lesa - vodenje poslovnih knjig in evidenc
S pritožbenimi navedbami, da izjavi zaslišanega storilca, da lesa po dobavnicah, ki sta navedeni v odločbi o prekršku, sploh ni v skladišču, ampak ga je direktno peljal naprej, nikakor ni verjeti, da predložena dokumentacija dokazuje ravno nasprotno ter nadaljnje podrobno analiziranje posameznih dokumentov (dobavnice 6/18, povratnice št. 015218, dobavnice 25/18 in popratnice št. 015214) predstavlja podajanje lastne dokazne ocene ter uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog.
Neutemeljene pa so pritožbene navedbe, v katerih prekrškovni organ sodišču očita, da je pri odločanju upoštevalo dokaze, ki jih zaradi prekluzije ne bi smelo upoštevati.
Drži, da je odgovorna oseba pravne osebe ob zaslišanju na sodišču 12. 11. 2019 v spis vložila „popratnico za oblo drvo“ z dne 18. 1. 2018, mednarodni tovorni list CMR in popratnico za drugo dobavnico z dne 19. 3. 2018, vendar pa s predložitvijo takih dokumentov ni bila prekludirana, saj gre za dokumente, s katerimi je prekrškovni organ razpolagal že ob inšpekcijskem pregledu in izdaji odločbe o prekršku.
S temi navedbami zagovornik ponovno izrecno napada verodostojnost izjav oškodovanke, kar po vsebini predstavlja podajanje lastne dokazne ocene, čeprav je bilo tekom postopka večkrat poudarjeno, da je natančna ocena vsakega dokaza posebej, zlasti pa protislovnih dokazov, v pristojnosti razpravljajočega senata, po opravljeni glavni obravnavi. V sedanji fazi postopka pa se ugotavlja zgolj to, ali je verjetnost, da je obtoženi storil očitana mu kazniva dejanja, večja od verjetnosti, da jih ni storil. Taka verjetnost pa je nedvomno izkazana, pritožbeni poizkusi omajanja zaključkov o obstoju utemeljenega suma pa so neutemeljeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00037647
ZZZDR člen 124, 124/1. DZ člen 185. ZUPJS člen 6, 6-5. ZSV člen 100, 100/1, 100/4. ZPP člen 1, 458, 458/1. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (2004) člen 16, 16/1, 16/2. OZ člen 427, 432, 434, 434/3. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 2, 2-3.
Izhodišče odločanja v postopku pred CSD (o zahtevah za oprostitev plačila storitve institucionalnega varstva) je, da je storitev institucionalnega varstva primarno dolžan plačati upravičenec (uporabnik te storitve). Če ta plačila ne zmore in ima pravico do oprostitve plačila, je razliko med oskrbnino in upravičenčevimi dohodki dolžan plačati zavezanec (če je teh več, so dolžniki vsi). Zavezanci za plačilo so lahko otroci kot preživninski zavezanci, pa tudi tretje osebe, ki jih k plačilu zavezuje izvršljiv pravni naslov ali pravni posel.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na izvedensko mnenje - obrazložene pripombe na izvedensko mnenje
Kadar stranka poda pripombe, ki ne predstavljajo prerekanja konkretnega postopka ocenjevanja, v smislu opozarjanja na pomote pri izračunu vrednosti oziroma očitne hude strokovne napake v mnenju, mora stranka strokovni izdelek izvedenca prerekati na enaki ravni, kot je izdelano to mnenje, če za to sama nima znanja, pa si lahko priskrbi pomoč strokovnjaka.
Razlogi o dokazanosti zakonskih znakov storilcu očitanega prekrška so si nasprotujoči in pomanjkljivi ter posledično nerazumljivi, saj ni jasno, ali je sodišče postopek o prekršku ustavilo, ker ni dokazano, da bi storilec oškodovanca agresivno pozival k pretepu, ali ker ni dokazano, da bi s svojim ravnanjem pri oškodovancu izzval občutke prizadetosti in prestrašenosti, hkrati pa se ni opredelilo do zasledovanja, ki je prav tako zakonski znak storilcu očitanega prekrška in občutkov, ki jih je zasledovanje vzbudilo pri oškodovancu.
stroški priče - predujem za izvedbo dokaza - založitev stroškov za izvedbo dokaza - dopolnitev
Ker gre za dopolnitev izvedbe dokaza, ki ga je v zvezi z zaupanja mld. otrok v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine predlagala tožeča stranka, je stroške na podlagi določila prvega odstavka 153. člena ZPP dolžna založiti tožeča stranka, ne glede na to, katera stranka dopolnitev predlaga. Bistveno namreč je, da je dokaz z zaslišanjem izvedene priče izveden v zvezi s tožbenim zahtevkom tožeče stranke, zato je prav, da tožeča stranka predhodno krije stroške, ki jih je povzročila z vložitvijo tožbe (152. člen ZPP), dokončno pa bo o dolžnosti plačila stroškov postopka odločeno po zaključku obravnave.