izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - štetje rokov - epidemija - zadržanje teka roka - nastop pravnomočnosti
Roki za procesna dejanja zaradi epidemije koronavirusa so v skladu s šestim odstavkom 6. člena Zakona o začasnih ukrepih v sodnih in začasnih ukrepih v sodnih in upravnih postopkih (ZZUSUDJZ - Uradni list RS 36/2020) nehali teči z dnem 29. 3. 2020 in ne že s samo razglasitvijo epidemije 12. 3. 2020. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih, ki jo je izdal predsednik Vrhovnega sodišča RS, pa v predmetni zadevi ne pride v poštev, ker ta odredba velja le za sodne zadeve, o prekršku pa je bilo odločeno v hitrem postopek o prekršku, ki poteka pred prekrškovnim organom in preide v sodno pristojnost šele z odstopom zahteve za sodno varstvo sodišču.
Razlogi o dokazanosti zakonskih znakov storilcu očitanega prekrška so si nasprotujoči in pomanjkljivi ter posledično nerazumljivi, saj ni jasno, ali je sodišče postopek o prekršku ustavilo, ker ni dokazano, da bi storilec oškodovanca agresivno pozival k pretepu, ali ker ni dokazano, da bi s svojim ravnanjem pri oškodovancu izzval občutke prizadetosti in prestrašenosti, hkrati pa se ni opredelilo do zasledovanja, ki je prav tako zakonski znak storilcu očitanega prekrška in občutkov, ki jih je zasledovanje vzbudilo pri oškodovancu.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dovoljeni pritožbeni razlogi - storitev hujšega prekrška v času preizkusne dobe
Pritožbeno sodišče storilcu verjame, da bo zaradi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oteženo nudenje pomoči ženinemu stricu, vendar ta okoliščina ne predstavlja razloga za spremembo izpodbijanega sklepa, saj sodišče nima zakonske podlage, da bi na podlagi teh okoliščin sprejelo drugačno odločitev, niti nima možnosti odložiti vpis prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za določeno preizkusno dobo, kot predlaga storilec v pritožbi.
Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 2, 2-3, 2-5, 2-8, 2-11, 2-15, 5, 5/1,. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Postojna (2013) člen 2, 2-5, 17, 17-11.
oskrba s pitno vodo - plačnik storitve - gospodarska javna služba - prenos lastništva objekta
To pa po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da je odtlej (po prejemu pisne informacije o spremembi lastništva in ob pogoju poravnave vseh dotlej zapadlih obveznosti) nov lastnik uporabnik javne službe oskrbe s pitno vodo in kot tak v razmerju do javnega vodovoda zavezanec za plačilo storitev iz tega naslova. Zato je materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je dotedanji lastnik v razmerju do javnega vodovoda zavezanec za plačilo iz naslova oskrbe s pitno vodo vse dotlej, dokler novi lastnik ne privoli (v obliki sporazuma med dotedanjim lastnikom in novim lastnikom ali s pisno enostransko izjavo), da bo v razmerju do javnega vodovoda zavezanec za plačilo iz naslova oskrbe s pitno vodo.
ZGO-1 člen 5, 5/2, 197. OZ člen 6, 6/2, 488, 489, 490, 491, 492, 493, 494, 495. ZNPosr člen 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23.
nepremičninsko posredovanje - odgovornost prodajalca za pravne napake - pravna napaka - omejitve javnopravne narave - znižanje kupnine - gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje po 197. člen zgo - nepremičnina brez gradbenega in uporabnega dovoljenja - nelegalna gradnja - omejitev lastninske pravice - jamčevanje za pravne napake - odškodninska odgovornost posrednika - skrbnost dobrega strokovnjaka - legalizacija objekta - stroški pridobitve gradbenega dovoljenja - sodni izvedenec - stroški stranskega intervenienta
Ob sklenitvi prodajne pogodbe stavba ni imela gradbenega in uporabnega dovoljenja, ker ju po samem zakonu ni pridobila. Prav tako niso bili izpolnjeni pogoji po določbi 197. člena ZGO-1, po kateri se je pod določenimi pogoji upoštevalo, da določenih stavb, zgrajenih pred 31. 12. 1967, ni mogoče šteti za nelegalne gradnje.
Prodaja zgradbe brez gradbenega in uporabnega dovoljenja predstavlja omejitev javnopravne narave po določbi 494. člena OZ.
Skrbnost nepremičninskega posrednika pri opravljanju svojih poslov je skrbnost dobrega strokovnjaka, torej strožja skrbnost, saj gre za opravljanje njegove poklicne dejavnosti.
Sodni izvedenec je strokovni pomočnik sodišča in ima kot tak določeno strokovno avtonomijo, kar se nanaša tudi na izbiro načina oziroma metode svojega dela.
Za obstoj prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 mora biti poleg kršiteljevega izzivanja, vzpodbujanja k pretepu, drznega, nasilnega, nesramnega, žaljivega ali podobnega vedenja, izkazano tudi, da je pri drugemu nastala posledica v obliki občutka poniženosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu.
oprostitev plačila sodne takse - samostojni podjetnik posameznik - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - prihranki prosilca - nepremično premoženje
Ker drugotoženi in njegova žena razpolagata tudi z nepremičninami in prihranki tudi pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je premoženjsko stanje drugotožene stranke daleč od socialne ogroženosti in pritrjuje sodišču prve stopnje, da drugotoženi takso v višini 1.227,00 EUR ob prihrankih lahko plača takoj, v enkratnem znesku, ne da bi bilo zaradi tega ogroženo njegovo preživljanje ali preživljanje njegove žene.
Pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe ali sodbe o prekršku, s katerimi so storilcu bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu za prekršek storjen v času preizkusne dobe, vendar je odločilna okoliščina za preklic to, da je prekršek storjen v času preizkusne dobe.
SZ-1 člen 103, 106, 106/1, 106/2. ZOR člen 73. OZ člen 58.
najemno razmerje - najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe iz nekrivdnih razlogov - izpraznitev stanovanja - primerno stanovanje - nadomestno stanovanje - oblika pogodbe - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika (realizacija) - izvedba dokaza z izvedencem
Tožeča stranka namreč toženi stranki do sedaj ni ponudila primernega nadomestnega stanovanja. Dokler tako ne bo ravnala, toženci niso dolžni izprazniti nobenega od spornih stanovanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POMORSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSK00037440
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 25. OZ-UPB1 člen 215, 223. PZ-UPB2 člen 507, 516, 518. ZPP-UPB3 člen 163, 163/7.
nakladnica - prevozna pogodba - dogovor o pristojnosti sodišča - ladijski prevoz blaga - poseben sklep o stroških - pristojnost slovenskega sodišča
V obravnavni zadevi je tožena stranka (ladjar) na podlagi prevozne pogodbe, sklenjene s pošiljateljem blaga, opravila prevoz blaga, v zvezi s katerim je izdala nakladnico, ki vsebuje klavzulo o pristojnosti sodišča v Franciji za odločanje o vseh sporih, ki izvirajo iz te prevozne pogodbe. Razmerje med pravdnima strankama pa ni osnovno razmerje iz prevozne pogodbe, sklenjene med pošiljateljem in prevoznikom, temveč temelji na nakladnici, ki je vrednostni papir. Odločilno za presojo v sporu med pravdnima strankama je torej zgolj vprašanje, ali veljavno sklenjen pisni dogovor o pristojnosti iz nakladnice zavezuje tudi tožečo stranko kot prejemnika blaga in upravičenca iz vrednostnega papirja.
Iz nakladnice, ki je vrednostni papir, izhajajo določene pravice in obveznosti, ki se prenašajo na njenega vsakokratnega zakonitega imetnika. Navedeno izhaja že iz splošnih pravil o vrednostnih papirjih (215. in 223. člen Obligacijskega zakonika - OZ), kot tudi specialnih pravil PZ, ki veljajo za nakladnico v ladijskem prevozu, kot je bil opravljen v konkretnem primeru. PZ v 507. členu tako določa, da pisni pogoji prevozne pogodbe in splošni ladjarjevi pogoji zavezujejo upravičenega imetnika nakladnice, ki ni naročnik, v primeru, če se nakladnica izrecno sklicuje nanje.
dedovanje zaščitene kmetije - določitev dediča zaščitene kmetije - izplačilo nujnega deleža - izjemne okoliščine - nujni delež v naravi
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in ocenilo, da obstajajo izjemne okoliščine, ki dopuščajo poplačilo nujnega dednega deleža z izročitvijo posameznih nepremičnin. Gre namreč za izjemno visoko vrednost nujnega deleža, za katero dedič ni realno izkazal, kako in kdaj bi jo sploh lahko izplačal v denarju.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na izvedensko mnenje - obrazložene pripombe na izvedensko mnenje
Kadar stranka poda pripombe, ki ne predstavljajo prerekanja konkretnega postopka ocenjevanja, v smislu opozarjanja na pomote pri izračunu vrednosti oziroma očitne hude strokovne napake v mnenju, mora stranka strokovni izdelek izvedenca prerekati na enaki ravni, kot je izdelano to mnenje, če za to sama nima znanja, pa si lahko priskrbi pomoč strokovnjaka.
preklic odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - dejansko stanje prekrška
V okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso upoštevne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška, o katerem je bilo odločeno s plačilnim nalogom, saj je ta postal pravnomočen.
Če se oseba, ki ji je treba vročiti pisanje, ne najde v stanovanju, se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je odredilo vročitev, v predalčniku ali na vratih stanovanja pa se pusti obvestilo, v katerem se navede, kje je pisanje, rok za dvig pisanja, vzrok za tako ravnanje, dan, ko je bilo puščeno obvestilo, in podpis vročevalca (tretji odstavek 142. člena ZPP). Iz poročila vročevalca o vročitvi izhaja, da je bila vročitev opravljena na predpisan način.
S temi navedbami zagovornik ponovno izrecno napada verodostojnost izjav oškodovanke, kar po vsebini predstavlja podajanje lastne dokazne ocene, čeprav je bilo tekom postopka večkrat poudarjeno, da je natančna ocena vsakega dokaza posebej, zlasti pa protislovnih dokazov, v pristojnosti razpravljajočega senata, po opravljeni glavni obravnavi. V sedanji fazi postopka pa se ugotavlja zgolj to, ali je verjetnost, da je obtoženi storil očitana mu kazniva dejanja, večja od verjetnosti, da jih ni storil. Taka verjetnost pa je nedvomno izkazana, pritožbeni poizkusi omajanja zaključkov o obstoju utemeljenega suma pa so neutemeljeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00037647
ZZZDR člen 124, 124/1. DZ člen 185. ZUPJS člen 6, 6-5. ZSV člen 100, 100/1, 100/4. ZPP člen 1, 458, 458/1. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (2004) člen 16, 16/1, 16/2. OZ člen 427, 432, 434, 434/3. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 2, 2-3.
Izhodišče odločanja v postopku pred CSD (o zahtevah za oprostitev plačila storitve institucionalnega varstva) je, da je storitev institucionalnega varstva primarno dolžan plačati upravičenec (uporabnik te storitve). Če ta plačila ne zmore in ima pravico do oprostitve plačila, je razliko med oskrbnino in upravičenčevimi dohodki dolžan plačati zavezanec (če je teh več, so dolžniki vsi). Zavezanci za plačilo so lahko otroci kot preživninski zavezanci, pa tudi tretje osebe, ki jih k plačilu zavezuje izvršljiv pravni naslov ali pravni posel.
vožnja pod vplivom alkohola - koncentracija alkohola v izdihanem zraku
Obdolžencu se očita vožnja pod vplivom alkohola okoli 12.00 ure, medtem ko je preizkus alkoholiziranosti bil opravljen ob 13.50 uri, vendar je sodišče prve stopnje pri tem pravilno upoštevalo, da se zaužiti alkohol razgrajuje v jetrih, ki za razgradnjo alkohola v organizmu potrebujejo določen čas in pravilno sklepalo na to, da je ob izpovedbi obdolženca, da je na parkirišču spal uro in pol pred prihodom policistov, koncentracija alkohola v izdihanem zraku obdolženca v času vožnje bila celo višja od 0,90 miligrama na liter izdihanega zraka. Ob takih dejanskih okoliščinah natančno ugotavljanje koncentracije v času vožnje motornega vozila ni potrebno, saj koncentracija alkohola v obdolženčevem organizmu v času vožnje zagotovo ni mogla biti nižja od 0,52 miligrama na liter izdihanega zraka.
Nepomembna je pritožbeno izpostavljena okoliščina, ali je obdolženec v trenutku, ko se je odločil za vožnjo, čutil vpliv alkohola.
Ne držijo pritožbene navedbe, da koncentracija alkohola v izdihanem zraku kratek čas po zaužitju ne more biti enaka, kot po tem, ko alkohol prične učinkovati. Velja namreč ravno nasprotno, da je koncentracija alkohola v izdihanem zraku neposredno po zaužitju alkoholnih pijač višja kot čez čas, saj se alkohol nekaj časa zadrži v ustih in posledično tudi v sapi. Ravno zato je tudi predpisano 15-minutno čakanje pred opravo preizkusa.
Nobenega dvoma ni o tem, da je obdolženec pri taki vzvratni vožnji zapeljal čez robnik, ki označuje konec parkirnega prostora in zapeljal na travo ter pri tem trčil v drevo. Ne glede na to kakšna škoda je nastala na drevesu, je obdolžencu utemeljeno očitati, da se pred parkiranjem ni v zadostni meri prepričal, da lahko to stori varno za premoženje, med katero spadajo tudi drevesa.
URS člen 23. ZArbit člen 10, 10/2. ZPP-UPB3 člen 17, 18. Konvencija o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Nova Luganska konvencija) (2007) člen 5, 5/1(b).
arbitražni sporazum - distribucijska pogodba - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - ugovor o nepristojnosti - uporaba prava
Obstoj arbitražnega sporazuma strank mora biti jasen in nedvoumen. Za dosego tega namena mora biti ta sporazum med strankami sklenjen pisno in za njegovo sklenitev ne zadostuje, da listno, ki ga vsebuje, podpiše samo ena izmed strank, oziroma da je pogodba, ki ga vsebuje, sklenjena molče ali s konkludentnimi ravnanji.
stroški priče - predujem za izvedbo dokaza - založitev stroškov za izvedbo dokaza - dopolnitev
Ker gre za dopolnitev izvedbe dokaza, ki ga je v zvezi z zaupanja mld. otrok v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine predlagala tožeča stranka, je stroške na podlagi določila prvega odstavka 153. člena ZPP dolžna založiti tožeča stranka, ne glede na to, katera stranka dopolnitev predlaga. Bistveno namreč je, da je dokaz z zaslišanjem izvedene priče izveden v zvezi s tožbenim zahtevkom tožeče stranke, zato je prav, da tožeča stranka predhodno krije stroške, ki jih je povzročila z vložitvijo tožbe (152. člen ZPP), dokončno pa bo o dolžnosti plačila stroškov postopka odločeno po zaključku obravnave.
Sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, nima možnosti tehtanja, ali naj mu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.