ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - utemeljenost predloga po zpnd - potrebnost ukrepa - psihično nasilje - prepoved vstopa - izročitev ključev vhodnih vrat - ocena subjektivne ogroženosti - izročilna pogodba - skrb na podlagi izročilne pogodbe - odločitev o stroških postopka
Ugotovitev, da žrtev dojema določena ravnanja kot nasilje, je odločilna za presojo o potrebnosti izreka katerega od v zakonu predvidenih ukrepov.
ZPND omogoča izrek ukrepov tudi v primeru, ko povzročitelj nasilja protipravno vstopi v stanovanje žrtve ali kako drugače moti njeno mirno posest (druga alineja drugega odstavka 19. člena), vendar mora biti izkazan obstoj nasilnega ravnanja.
KZ-1 člen 83, 83/3, 86, 86/3, 86/4, 86/7. ZIKS-1 člen 81. Navodilo o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora (2000) člen 6.
Kar se tiče obširnih pritožbenih izvajanj v smeri, da je prišlo do spremembe kazenskega zakonika in bi moralo sodišče uporabiti kazenski zakon, ki je za storilca milejši, pri čemer pritožnik izpostavlja tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ter Navodila o razporejanju in pošiljanju obsojencev v zavode za prestajanje kazni zapora od koder izhaja, da je v 6. členu določeno, da lahko okrožno sodišče, ki je pristojno za izvršitev kazni zapora glede na okoliščine primera pošlje obsojenca, ki je obsojen na kazen zapora do petih let, na prestajanje kazni v odprt oddelek Rogoza oziroma obsojenca, ki je obsojen na kazen zapora do osmih let, glede na okoliščine primera v polodprt oddelek, pa je povedati, da določbe ZIKS-1 in ZKP niso usklajene z določbo tretjega odstavka 86. člena KZ-1, pri čemer sprejetih Navodil o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora, ni mogoče šteti za uskladitev ZIKS-1 in ZKP z določbo tretjega odstavka 83. člena KZ-1, zatorej sodišče nima zakonske podlage za odločanje o predlogu obsojenca za prestajanje kazni zapora v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku.
Temeljno pravilo je, da se pravice iz obveznega zavarovanja, med katere sodi tudi dodatek za pomoč in postrežbo, prizna od dneva, ko so izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00038160
ZMZPP člen 10, 10/1, 73, 73/1, 89. Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (1996) člen 5.
pristojnost slovenskega sodišča - Srbija - stalno prebivališče - običajno prebivališče - pravica do izjave
Za presojo pristojnosti sodišča Republike Slovenije je odločilna ugotovitev, kje sta imeli hčerki pravdnih strank stalno prebivališče na dan vložitve tožbe v tej zadevi (89. člen ZMZPP), oziroma katero je bilo njuno običajno prebivališče v pomenu 5. člena Haaške konvencije v zvezi z mednarodnopravnimi vidiki starševske odgovornosti in ukrepi za varstvo otrok iz leta 1996 (Konvencija), ki sta jo ratificirali tudi Republika Slovenija in Republika Srbija. Pojem stalnega prebivališča je zato treba razlagati v povezavi s pojmom običajnega prebivališča.
nasilje v družini - izrečeni ukrep - kršitev prepovedi - premoženjska razmerja med staršema - namen zakona - pravna podlaga za izrek ukrepa - podaljšanje varnostnega ukrepa - obstoj konkretnega razloga za podaljšanje - nasilno obnašanje
Odnos med udeležencema je v okoliščinah (nerazrešena družinska in premoženjska razmerja med zakoncema v razveznem postopku) zelo konflikten, kar pa ni razlog za podaljšanje veljavnosti izrečene prepovedi. Gre za nerazrešena razmerja med sprtima zakoncema, kar izrazito negativno vpliva predvsem na njune mladoletne otroke, k nastanku takšne situacije pa sta prispevala oba udeleženca. Ukrepi po ZPND niso namenjeni urejanju odnosov med sprtima zakoncema.
Zatrjevana nepripravljenost nasprotnega udeleženca za dogovore ali kompromisne rešitve v razveznem postopku v zvezi z njunimi otroki ne predstavlja utemeljenega razloga za podaljšanje veljavnosti prepovedi.
Sodišče prve stopnje je predlog obsojenca za obročno plačilo stroškov in nagrade in potrebnih izdatkov pooblaščenca oškodovanca utemeljeno zavrnilo. V točkah 5 in 6 obrazložitve je obsojencu pravilno obrazložilo določbe četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku, in sicer da sodišče nima pravne podlage, da bi prošnji ugodilo, saj plačila stroškov, ki so nastali oškodovancu, obdolženca ne more oprostiti oziroma mu dovoliti obročnega plačila. To so namreč stroški kazenskega postopka, ki jih je obsojenec, ki je spoznan za krivega, dolžan plačati ne glede na to, če bi ga sodišče dela ali vseh stroškov iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP oprostilo. Iz podatkov spisa pa izhaja še, da je sodišče prve stopnje obsojenca že z dopisom II Kr 22283/2014 z dne 16. 6. 2020 (list. št. 320) poučilo, da nima pravne podlage, da bi njegovemu predlogu ugodilo.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - regulacijska začasna odredba - varstvo in vzgoja - skupno varstvo in vzgoja otroka - sprememba odločitve o vzgoji in varstvu - onemogočanje stikov z otrokom - otrokova korist - ogroženost otroka
Začasne odredbe v družinskopravnih zadevah imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, ki lahko intenzivno in trajno prizadene otrokovo korist. Pravilno je zato stališče v izpodbijanem sklepu, da se začasna odredba izda, kadar je verjetno izkazano, da je otrok v taki meri ogrožen (161. člen DZ), da ni mogoče počakati do končne odločitve o zadevi.
odvetniški stroški - odmera odvetniških stroškov - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi
Odločilna za ovrednotenje odvetniških storitev je vrednost, ki sta jo tožnici navedli v tožbi. V njej sta postavili primarni in podredni zahtevek, vrednost spora pa ovrednotili z zneskom 20.000 EUR.Toženca opredeljeni vrednosti spora nista ugovarjala, niti ni sodišče po uradni dolžnosti določilo drugačne vrednosti.
Vrednost storitve v točkah je odvisna od vrednosti obravnavanega (spornega) predmeta.
preživnina mladoletnih otrok - sprememba višine preživnine
Temelj za novo določitev preživnine je podan že zaradi spremenjenih potreb upravičencev, zato primerjanje zmožnosti zavezancev ni več potrebno, ampak je potrebno zmožnost zavezancev na novo ugotoviti.
ZVPot člen 37c. OZ člen 111, 111/4, 468, 768, 768/1. ZOdv člen 11. Kodeks odvetniške poklicne etike (1994) člen 41, 43.
jamčevalni zahtevek - odvetnikova odgovornost - odstop od pogodbe - vrnitev koristi
Opredelitev jamčevalnega zahtevka iz četrte alineje prvega odstavka 37.c člena ZVPot (da ima potrošnik, ki je pravilno obvestil prodajalca o napaki, pravico zahtevati, da se mu vrne plačani znesek) pomeni le slab zakonodajalčev zapis jamčevalnega zahtevka odstopa od pogodbe, saj tega opredeljuje s posledico, ki nastane, če potrošnik uresniči oblikovalno pravico odstopa od pogodbe, to je s kondikcijsko terjatvijo, ki jo pridobi, če je pred uresničitvijo pravice do odstopa že plačal kupnino oziroma storitev. Sicer pa potrošnikova uveljavitev tovrstnega jamčevalnega zahtevka po ZVPot potrošnika ne odvezuje po uresničenem odstopu od pogodbe prodajalcu (v primeru podjemne ali gradbene pogodbe izvajalcu) vrniti vrednosti koristi, ki jo je imel ali jo ima od uporabe stvari (po četrtem odstavku 111. člena OZ).
varstvo koristi otroka - načelo oficialnosti - preiskovalno načelo - odločba o stikih z otrokom kot izvršilni naslov - tehtanje ustavnih pravic - posebno ustavno varstvo otrokovih pravic - prisilna izvršitev odločbe - stroški, ki jih je upnik neutemeljeno povzročil dolžniku - pravica do sodnega varstva
Pravica otrok do posebnega varstva in skrbi uživa ustavno varstvo (56. člen Ustave RS). Na uresničevanje otrokovih koristi lahko vplivajo tudi okoliščine, ki nastopijo šele po trenutku pridobitve izvršilnega naslova, zato je nujno, da je varstvo koristi otroka enakovredno upoštevano v vseh fazah sojenja, torej tudi v fazi realizacije v izvršilnem postopku. Navedeno se odraža v posebni naravi izvršilnega postopka, kadar gre za varstvo otrokovih koristi, ko se morata načelo dispozitivnosti in razpravno načelo umakniti načelu oficialnosti ter preiskovalnemu načelu. Ker je treba glede na okoliščine posameznega primera dati prednost načelu največje koristi otroka zaradi spoštovanja njegovega osebnega dostojanstva in drugih človekovih pravic, ustavna vrednota spoštovanja pravnomočnih sodnih odločb ni absolutna. To pomeni, da se mora, ob ugotovitvi, da prisilna izvršitev odločbe o stikih ne bi bila v otrokovo korist, pravica upnika do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) umakniti pravici otroka, da se pri odločitvah sodišča varuje njegovo dobrobit in korist.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so stroški najema žarne niše tožnikoma nastali ob samem najemu žarne niše, ko sta z upravljalcem pokopališča A. d.o.o. sklenila pogodbo o 10 letnem najemu, v skladu s 40. členom Odloka o pokopališkem redu v mestni občini Murska Sobota, ki določa, da se žarna niša najame za deset let. Tako gre po mnenju sodišča druge stopnje v konkretnem primeru za strošek, ki je nastal neposredno po smrti zavarovanca, s tem pa sta tožnika ob pravilni uporabi materialnega prava upravičena do odškodnine za pokritje najema žarne niše še za petletno obdobje v višini 123,00 EUR (letno 24,60 EUR).
državna štipendija - dohodek iz delovnega razmerja
Sodišče je sporna zneska, ki sta bila očetu tožečih strank izplačana na podlagi sklenjene sodne poravnave v tujini, upoštevalo kot plačo, nadomestilo plače in povračilo stroškov ter kot jubilejna nagrado - odpravnino. Pravilna je opredelitev, da sporna zneska predstavljata dohodek kot izplačilo zaostalih neizplačanih plač in odpravnino zaradi prenehanja delovnega razmerja. Zaradi pravilnosti odločitve, da je potrebno sporna zneska šteti kot enkraten dohodek, odpade nadaljnja presoja in razlogovanje tožečih strank, na kakšen način bi morala biti sporna zneska upoštevana kot periodični dohodek. Ker gre za enkraten dohodek je pravilna odločitev sodišča, da je vir teh obdavčljivih dohodkov potrebno pridobiti iz uradnih podatkov - potrdila FURS, ki ga je po uradni dolžnosti pridobil CSD. Razvidno je, da gre za neto zneska, kar pomeni, da sta bila upoštevana zneska, po odbitju davka in prispevkov. Sodišče je pravilno pojasnilo, da ne more slediti zavzemanju tožečih strank, da sporna zneska predstavljata periodični dohodek skladno z drugim odstavkom 13. člena ZUPJS.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - zamudna sodba - izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - domneva priznanja dejstev - splošno znana dejstva - sklepčnost - posest nepremičnine - stvarna legitimacija
Ne drži, da ni podlage za zahtevo, da toženka nekaj odstrani z nepremičnine tožnikov. Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari (prvi odstavek 92. člena SPZ). Dokazati mora, da je on lastnik in da je stvar v dejanski oblasti toženca (drugi odstavek 92. člena SPZ). Ker tožnika trdita oboje, je njuna tožba sklepčna; njen zahtevek ima materialnopravno podlago.
oporočno dedovanje - krog zakonitih dedičev - uveljavljanje nujnega deleža - uveljavljanje nujnega deleža v pritožbi - zapuščinska masa - darilna pogodba - zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža - dedna pravica - uveljavljanje pravice - pritožbena novota v pritožbenem postopku v zapuščinskem postopku - dovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku
Dedič B. B. šele v pritožbi prvič navaja, da je oporočni dedič z darilno pogodbo prejel nepremičnine, ki bi bile sicer del zapuščine oziroma jih je skladno z določbami 28. člena ZD potrebno upoštevati pri ugotavljanju vrednosti zapuščinske mase. Pritožnik s tem vsaj smiselno uveljavlja zahtevo za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža. Pravica do nujnega deleža (in z njim povezane pravice), uveljavljanje katere je v dispoziciji upravičencev (40. člen ZD), je dedna pravica, ki jo je treba primarno uveljavljati v zapuščinskem postopku.
Skladno s pravilom iz 220. člena ZD pravnomočen sklep veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Dediči so torej vezani le na pravnomočen sklep, zato lahko tudi po zaključenem postopku na prvi stopnji podajajo ugovore in dajejo izjave. Tudi glede na določbo tretjega odstavka 205. člena ZD lahko dediči podajo izjavo do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. Skladno z ustaljeno sodno prakso je mogoče uveljavljati pravico do nujnega deleža in zahtevo za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža tudi šele v pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju. V takšnih primerih je izključena uporaba določbe 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, po kateri ni dovoljeno uveljavljanje pritožbenih novot, zato pritožniku ni mogoče odreči, da svoje pravice uveljavi v pritožbenem postopku.
Po šestem odstavku 95. člena ZKP določbe o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov iz četrtega in petega odstavka 95. člena ZKP, torej te, ki se lahko uporabijo, če bi bilo zaradi plačila stroškov postopka ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, ne veljajo v primerih iz 94. člena ZKP.
odločitev o pravdnih stroških - stroški postopka - načelo uspeha - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - uspeh po temelju - uspeh po višini
Okoliščine primera so tisto merilo, ki narekuje izbor metode oziroma načina vrednotenja uspeha stranke v konkretni pravdi, ki je lahko tudi ločen glede na "temelj" in "višino", ni pa to pravilo ali ustaljena in enotna sodna praksa. Taka metoda je razumna zlasti tedaj, če bi ob nizki odškodnini (in pretiranem zahtevku) delni uspeh tožeče stranke zaradi matematične odločitve o stroških glede na končni uspeh ob približno enaki višini potrebnih stroškov na obeh straneh prisojena odškodnina izgubila svoj pomen, saj bi jo izničila stroškovna odločitev. Obravnavani primer ni tak.
vznemirjanje lastninske pravice - protipravno vznemirjanje lastnika - superficies solo cedit - povezanost zemljišča in objekta - oporni zid - odstranitev asfalta - izvrševanje služnosti - obstoj služnosti - uporabnina - višina uporabnine - določnost tožbenega zahtevka - nedoločnost tožbenega zahtevka - pogodbena stranka - učinek obligacij med strankami - informativni dokaz - postavitev izvedenca - odprto sojenje - vrednost spornega predmeta - premalo plačana sodna taksa
Čeprav toženec nima nobene pravice na spornem delu zidu, ki se nahaja na nepremičnini tožnice, to še ne pomeni, da je dolžan škarpo odstraniti. Ker velja pravilo povezanosti zemljišča in objekta (8. člen SPZ - superficies solo cedit), ga lahko tožnica v okviru izvrševanja svoje lastninske pravice kadarkoli odstrani, ne more pa tega zahtevati od toženca, saj ga ta ni postavil, le nasledil je stanje v naravi od svojega prednika, ki pa ni ravnal protipravno.
odmera kazenske sankcije - obteževalne in olajševalne okoliščine - upoštevanje drugega kazenskega postopka
Upoštevanje dejstva, da zoper obsojenca teče drug kazenski postopek, bi lahko pomenilo kršitev določb drugega odstavka 49. člena KZ-1 v zvezi s 5. točko 372. člena ZKP. Sodišče prve stopnje bi tako z upoštevanjem navedene okoliščine (ki nima obteževalnega značaja) kršilo tudi domnevo nedolžnosti, zapisano v prvem odstavku 3. člena ZKP in 27. členu Ustave.