nasilje v družini - izrečeni ukrep - kršitev prepovedi - premoženjska razmerja med staršema - namen zakona - pravna podlaga za izrek ukrepa - podaljšanje varnostnega ukrepa - obstoj konkretnega razloga za podaljšanje - nasilno obnašanje
Odnos med udeležencema je v okoliščinah (nerazrešena družinska in premoženjska razmerja med zakoncema v razveznem postopku) zelo konflikten, kar pa ni razlog za podaljšanje veljavnosti izrečene prepovedi. Gre za nerazrešena razmerja med sprtima zakoncema, kar izrazito negativno vpliva predvsem na njune mladoletne otroke, k nastanku takšne situacije pa sta prispevala oba udeleženca. Ukrepi po ZPND niso namenjeni urejanju odnosov med sprtima zakoncema.
Zatrjevana nepripravljenost nasprotnega udeleženca za dogovore ali kompromisne rešitve v razveznem postopku v zvezi z njunimi otroki ne predstavlja utemeljenega razloga za podaljšanje veljavnosti prepovedi.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so stroški najema žarne niše tožnikoma nastali ob samem najemu žarne niše, ko sta z upravljalcem pokopališča A. d.o.o. sklenila pogodbo o 10 letnem najemu, v skladu s 40. členom Odloka o pokopališkem redu v mestni občini Murska Sobota, ki določa, da se žarna niša najame za deset let. Tako gre po mnenju sodišča druge stopnje v konkretnem primeru za strošek, ki je nastal neposredno po smrti zavarovanca, s tem pa sta tožnika ob pravilni uporabi materialnega prava upravičena do odškodnine za pokritje najema žarne niše še za petletno obdobje v višini 123,00 EUR (letno 24,60 EUR).
ZVPot člen 37c. OZ člen 111, 111/4, 468, 768, 768/1. ZOdv člen 11. Kodeks odvetniške poklicne etike (1994) člen 41, 43.
jamčevalni zahtevek - odvetnikova odgovornost - odstop od pogodbe - vrnitev koristi
Opredelitev jamčevalnega zahtevka iz četrte alineje prvega odstavka 37.c člena ZVPot (da ima potrošnik, ki je pravilno obvestil prodajalca o napaki, pravico zahtevati, da se mu vrne plačani znesek) pomeni le slab zakonodajalčev zapis jamčevalnega zahtevka odstopa od pogodbe, saj tega opredeljuje s posledico, ki nastane, če potrošnik uresniči oblikovalno pravico odstopa od pogodbe, to je s kondikcijsko terjatvijo, ki jo pridobi, če je pred uresničitvijo pravice do odstopa že plačal kupnino oziroma storitev. Sicer pa potrošnikova uveljavitev tovrstnega jamčevalnega zahtevka po ZVPot potrošnika ne odvezuje po uresničenem odstopu od pogodbe prodajalcu (v primeru podjemne ali gradbene pogodbe izvajalcu) vrniti vrednosti koristi, ki jo je imel ali jo ima od uporabe stvari (po četrtem odstavku 111. člena OZ).
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - utemeljenost predloga po zpnd - potrebnost ukrepa - psihično nasilje - prepoved vstopa - izročitev ključev vhodnih vrat - ocena subjektivne ogroženosti - izročilna pogodba - skrb na podlagi izročilne pogodbe - odločitev o stroških postopka
Ugotovitev, da žrtev dojema določena ravnanja kot nasilje, je odločilna za presojo o potrebnosti izreka katerega od v zakonu predvidenih ukrepov.
ZPND omogoča izrek ukrepov tudi v primeru, ko povzročitelj nasilja protipravno vstopi v stanovanje žrtve ali kako drugače moti njeno mirno posest (druga alineja drugega odstavka 19. člena), vendar mora biti izkazan obstoj nasilnega ravnanja.
preživnina mladoletnih otrok - sprememba višine preživnine
Temelj za novo določitev preživnine je podan že zaradi spremenjenih potreb upravičencev, zato primerjanje zmožnosti zavezancev ni več potrebno, ampak je potrebno zmožnost zavezancev na novo ugotoviti.
KZ-1 člen 69, 69/1-4, 71, 71.a, 191, 191/1. ZKP člen 371, 371/1. ZPND člen 2.
kaznivo dejanje nasilja v družini - zaporna kazen - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - dejansko stanje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - družinska skupnost - dokazna ocena - izpovedba oškodovanca - kazenska sankcija - pravilna odmera kazni - okoliščine konkretnega primera - specialni povratnik
Obstoj družinske skupnosti je vprašanje dejanske narave, odvisno od vsakokratne presoje vseh konkretnih okoliščin posameznega primera, za presojo teh okoliščin pa je treba upoštevati določbo 2. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND).
verodostojna listina - določna označba listine - izpisek iz poslovodnih knjig - predhodni preizkus predloga za izvršbo - formalna predpostavka - uradni preizkus - formalno nepopolna vloga
Verodostojne listine upniku k predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve. Določnost oznake verodostojne listine je predpisana zato, da je tako dolžniku kot tudi sodišču čimbolj nedvoumno jasno, za kakšno listino sploh gre.
Izvršilno sodišče je dolžno že ob vložitvi predloga za izvršbo paziti na to, da je listina, ki je v predlogu za izvršbo označena kot verodostojna (23. člen ZIZ), dejansko takšna, četudi je to tudi ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki ga dolžnik lahko uspešno uveljavlja z ugovorom zoper sklep o izvršbi. Gre za kvalificirano listino, katere obstoj predstavlja formalno predpostavko, na obstoj katere sodišče pazi ves čas postopka po uradni dolžnosti. Pomanjkljivosti, ki se nanašajo na listino, predstavljajo formalne pomanjkljivosti, ki preprečujejo izvršbo in nanje sodišče pazi že ob predhodnem preizkusu predloga za izvršbo. Če te niso izpolnjene, predlog zavrže, saj izvršba na podlagi listine, ki je ni mogoče opredeliti kot verodostojno, ni dovoljena.
KZ-1 člen 83, 83/3, 86, 86/3, 86/4, 86/7. ZIKS-1 člen 81. Navodilo o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora (2000) člen 6.
Kar se tiče obširnih pritožbenih izvajanj v smeri, da je prišlo do spremembe kazenskega zakonika in bi moralo sodišče uporabiti kazenski zakon, ki je za storilca milejši, pri čemer pritožnik izpostavlja tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ter Navodila o razporejanju in pošiljanju obsojencev v zavode za prestajanje kazni zapora od koder izhaja, da je v 6. členu določeno, da lahko okrožno sodišče, ki je pristojno za izvršitev kazni zapora glede na okoliščine primera pošlje obsojenca, ki je obsojen na kazen zapora do petih let, na prestajanje kazni v odprt oddelek Rogoza oziroma obsojenca, ki je obsojen na kazen zapora do osmih let, glede na okoliščine primera v polodprt oddelek, pa je povedati, da določbe ZIKS-1 in ZKP niso usklajene z določbo tretjega odstavka 86. člena KZ-1, pri čemer sprejetih Navodil o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora, ni mogoče šteti za uskladitev ZIKS-1 in ZKP z določbo tretjega odstavka 83. člena KZ-1, zatorej sodišče nima zakonske podlage za odločanje o predlogu obsojenca za prestajanje kazni zapora v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku.
ZPP člen 108, 180, 180/1, 224, 224/1. Sodni red člen 204, 204/5.
zavrženje nedopolnjene tožbe - nepopolna tožba - pozivni sklep - vročanje - ovojnica za vročanje po pošti - vsebina poštne pošiljke - teža pošiljke - javna listina - Sodni red
Drži pritožbena navedba, da je pri posameznih sodiščih (tudi v Ljubljani) osvojena praksa, da se sodnih pošiljk ne tehta, pač pa se teža pošiljke ugotavlja glede na število listov, ki se vložijo v pošiljko. V Pg zadevi zabeležba 31 gramov na sodni kuverti pomeni, da so bili vanjo vloženi 4 listi A4 format (za nekatere oddelke zaradi različnega obsega kuverte velja različna teža). Ker pozivni sklep obsega dva lista (red. št. 14, list. št. 37 in 38), prav tako kot taksni nalog (red. št. 13, list. št. 35 in 36) označba 31g na kuverti dokazuje, da sta bili tožnici 19. 1. 2019 poslani obe pisanji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00038160
ZMZPP člen 10, 10/1, 73, 73/1, 89. Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (1996) člen 5.
pristojnost slovenskega sodišča - Srbija - stalno prebivališče - običajno prebivališče - pravica do izjave
Za presojo pristojnosti sodišča Republike Slovenije je odločilna ugotovitev, kje sta imeli hčerki pravdnih strank stalno prebivališče na dan vložitve tožbe v tej zadevi (89. člen ZMZPP), oziroma katero je bilo njuno običajno prebivališče v pomenu 5. člena Haaške konvencije v zvezi z mednarodnopravnimi vidiki starševske odgovornosti in ukrepi za varstvo otrok iz leta 1996 (Konvencija), ki sta jo ratificirali tudi Republika Slovenija in Republika Srbija. Pojem stalnega prebivališča je zato treba razlagati v povezavi s pojmom običajnega prebivališča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00037635
ZFPPIPP člen 275, 391, 391/1. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba - razveljavitev darilne pogodbe - stečajni postopek - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - oblikovanje tožbenega zahtevka - rok za uveljavitev zahtevka - dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, ne smejo biti v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik
Trditve so v nasprotju z vsebino notarskega zapisa, ki ga je tožeča stranka priložila tožbi.
Sodišče prve stopnje je predlog obsojenca za obročno plačilo stroškov in nagrade in potrebnih izdatkov pooblaščenca oškodovanca utemeljeno zavrnilo. V točkah 5 in 6 obrazložitve je obsojencu pravilno obrazložilo določbe četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku, in sicer da sodišče nima pravne podlage, da bi prošnji ugodilo, saj plačila stroškov, ki so nastali oškodovancu, obdolženca ne more oprostiti oziroma mu dovoliti obročnega plačila. To so namreč stroški kazenskega postopka, ki jih je obsojenec, ki je spoznan za krivega, dolžan plačati ne glede na to, če bi ga sodišče dela ali vseh stroškov iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP oprostilo. Iz podatkov spisa pa izhaja še, da je sodišče prve stopnje obsojenca že z dopisom II Kr 22283/2014 z dne 16. 6. 2020 (list. št. 320) poučilo, da nima pravne podlage, da bi njegovemu predlogu ugodilo.
Temeljno pravilo je, da se pravice iz obveznega zavarovanja, med katere sodi tudi dodatek za pomoč in postrežbo, prizna od dneva, ko so izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo.
odvetniški stroški - odmera odvetniških stroškov - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi
Odločilna za ovrednotenje odvetniških storitev je vrednost, ki sta jo tožnici navedli v tožbi. V njej sta postavili primarni in podredni zahtevek, vrednost spora pa ovrednotili z zneskom 20.000 EUR.Toženca opredeljeni vrednosti spora nista ugovarjala, niti ni sodišče po uradni dolžnosti določilo drugačne vrednosti.
Vrednost storitve v točkah je odvisna od vrednosti obravnavanega (spornega) predmeta.
Po določbi šestega odstavka 95. člena ZKP določba o oprostitvi plačila stroškov (v konkretnem primeru stroškov za vročanje pisanj po pooblaščenem vročevalcu) ne velja v primerih iz 94. člena ZKP, torej če gre za stroške kazenskega postopka, ki jih med drugim priča povzroči po svoji krivdi, torej v primeru kot je obravnavani.
Po določbi 272. člena ZIZ sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da bo terjatev nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Poleg verjetnosti pa mora upnik verjetno izkazati tudi eno od naslednjih predpostavk: nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile in nastanek težko nadomestljive škode, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatnost škode.
Tudi sicer zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po njenem prenehanju praviloma ni mogoče, razen v primerih, ki jih urejata 113. člen ZDR-1 ter drugi odstavek 215. člena ZDR-1. Tako zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni mogoče na podlagi določb ZIZ mimo pogojev iz drugega odstavka 215. člena ZDR-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00036777
KZ-1 člen 70a. ZKP člen 371, 371/1 371/1-11, 372, 372/1, 372/4.
izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - obrazloženost odločitve - ponovitvena nevarnost
S tem, ko izpodbijani sklep ne vsebuje ugotovitve, da je podana nevarnost obdolženca, da bi na prostosti lahko storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje in da je tako nevarnost mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v forenzičnem psihiatričnem oddelku zdravstvenega zavoda, sklep o izreku varnostnega ukrepa po 70.a členu KZ-1 nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, ki se zahtevajo za njegov pravilen in zakonit izrek. S tem pa je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena KZ-1, ki jo zatrjuje zagovornica in ki je takšne narave, da terja razveljavitev izpodbijanega sklepa.
oporočno dedovanje - krog zakonitih dedičev - uveljavljanje nujnega deleža - uveljavljanje nujnega deleža v pritožbi - zapuščinska masa - darilna pogodba - zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža - dedna pravica - uveljavljanje pravice - pritožbena novota v pritožbenem postopku v zapuščinskem postopku - dovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku
Dedič B. B. šele v pritožbi prvič navaja, da je oporočni dedič z darilno pogodbo prejel nepremičnine, ki bi bile sicer del zapuščine oziroma jih je skladno z določbami 28. člena ZD potrebno upoštevati pri ugotavljanju vrednosti zapuščinske mase. Pritožnik s tem vsaj smiselno uveljavlja zahtevo za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža. Pravica do nujnega deleža (in z njim povezane pravice), uveljavljanje katere je v dispoziciji upravičencev (40. člen ZD), je dedna pravica, ki jo je treba primarno uveljavljati v zapuščinskem postopku.
Skladno s pravilom iz 220. člena ZD pravnomočen sklep veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Dediči so torej vezani le na pravnomočen sklep, zato lahko tudi po zaključenem postopku na prvi stopnji podajajo ugovore in dajejo izjave. Tudi glede na določbo tretjega odstavka 205. člena ZD lahko dediči podajo izjavo do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. Skladno z ustaljeno sodno prakso je mogoče uveljavljati pravico do nujnega deleža in zahtevo za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža tudi šele v pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju. V takšnih primerih je izključena uporaba določbe 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, po kateri ni dovoljeno uveljavljanje pritožbenih novot, zato pritožniku ni mogoče odreči, da svoje pravice uveljavi v pritožbenem postopku.
odpoved dediščini - vsebina odpovedi dediščini - nepreklicnost dedne izjave - smrt dediča pred koncem zapuščinskega postopka - razpolaganje z zapuščino - sposobnost razsojanja
Iz zapisnika o opravljeni zapuščinski obravnavi res ne izhaja, da je bil dedič posebej poučen o tem, da se lahko dediščini odpove le v svojem imenu, vendar pa je tako opozorilo izrecno navedeno v vabilu na zapuščinsko obravnavo. Zapuščinsko sodišče prve stopnje zato ni kršilo določb postopka.
Pravica odpovedati se dediščini ni prišla na pritožnika, saj je njegov oče umrl po zaključku zapuščinske obravnave, čeprav le štiri dni zatem. Zato se tudi ne more pritožiti zoper podano izjavo svojega prednika, češ da še ni pravnomočna; ker je bila podana in je nepreklicna, se je ne da preklicati (niti) v pritožbi.
Ne drži, da bi dedič s tem, ko živi na v nepremičnini, ki je predmet zapuščine, razpolagal z zapuščino oziroma z njenim delom, zaradi česar se ne bi več mogel tej dediščini odpovedati. Posedovanje dela zapuščine ne pomeni razpolaganje z njim.
zavarovanje nedenarne terjatve - umik predloga za izdajo začasne odredbe - stroški postopka - izpolnitev zahtevka - povod za tožbo
Dolžnik je s tem, ko je skušal unovčiti menici v vrednosti, ki je za več kot dvakrat presegala zavarovani dolg, vsekakor dal povod za začetek postopka zavarovanja. Sodna intervencija (na prepoved unovčitve menic preko dejanskega dolga oziroma na vračilo menic, potem ko je bil dolg v celoti poplačan) je bila potrebna, da bi se dolžniku preprečilo, da bi še kdaj zlorabil menice upnikov.