predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Obsojenec namreč ni navedel nobenega utemeljenega razloga, zakaj z delom v splošno korist ni pričel, niti ni pojasnil, zakaj izvajalska organizacija ni bila pripravljena z njim skleniti dogovora.
delo v splošno korist - izvršitev kazni zapora - vzrok za neizpolnitev
Omogočen ji je bil tako imenovan vikend zapor, kar ji je prav tako omogočalo opravo določenih del, vendar obsojenka teh možnosti ni izkoristila in ni opravila niti ene ure dela v splošno korist, ob tem pa se je kljub temu, da je vedela, da je dolžna sodišču sporočiti tudi kakršnokoli spremembo bivališča, tudi izmikala sprejemanju poštnih pošiljk in pisanj tako, da so bili neuspešni celo poskusi vročanja preko policije.
varstvo koristi otroka - načelo oficialnosti - preiskovalno načelo - odločba o stikih z otrokom kot izvršilni naslov - tehtanje ustavnih pravic - posebno ustavno varstvo otrokovih pravic - prisilna izvršitev odločbe - stroški, ki jih je upnik neutemeljeno povzročil dolžniku - pravica do sodnega varstva
Pravica otrok do posebnega varstva in skrbi uživa ustavno varstvo (56. člen Ustave RS). Na uresničevanje otrokovih koristi lahko vplivajo tudi okoliščine, ki nastopijo šele po trenutku pridobitve izvršilnega naslova, zato je nujno, da je varstvo koristi otroka enakovredno upoštevano v vseh fazah sojenja, torej tudi v fazi realizacije v izvršilnem postopku. Navedeno se odraža v posebni naravi izvršilnega postopka, kadar gre za varstvo otrokovih koristi, ko se morata načelo dispozitivnosti in razpravno načelo umakniti načelu oficialnosti ter preiskovalnemu načelu. Ker je treba glede na okoliščine posameznega primera dati prednost načelu največje koristi otroka zaradi spoštovanja njegovega osebnega dostojanstva in drugih človekovih pravic, ustavna vrednota spoštovanja pravnomočnih sodnih odločb ni absolutna. To pomeni, da se mora, ob ugotovitvi, da prisilna izvršitev odločbe o stikih ne bi bila v otrokovo korist, pravica upnika do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) umakniti pravici otroka, da se pri odločitvah sodišča varuje njegovo dobrobit in korist.
Temeljno pravilo je, da se pravice iz obveznega zavarovanja, med katere sodi tudi dodatek za pomoč in postrežbo, prizna od dneva, ko so izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo.
KZ-1 člen 69, 69/1-4, 71, 71.a, 191, 191/1. ZKP člen 371, 371/1. ZPND člen 2.
kaznivo dejanje nasilja v družini - zaporna kazen - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - dejansko stanje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - družinska skupnost - dokazna ocena - izpovedba oškodovanca - kazenska sankcija - pravilna odmera kazni - okoliščine konkretnega primera - specialni povratnik
Obstoj družinske skupnosti je vprašanje dejanske narave, odvisno od vsakokratne presoje vseh konkretnih okoliščin posameznega primera, za presojo teh okoliščin pa je treba upoštevati določbo 2. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND).
odvetniški stroški - odmera odvetniških stroškov - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi
Odločilna za ovrednotenje odvetniških storitev je vrednost, ki sta jo tožnici navedli v tožbi. V njej sta postavili primarni in podredni zahtevek, vrednost spora pa ovrednotili z zneskom 20.000 EUR.Toženca opredeljeni vrednosti spora nista ugovarjala, niti ni sodišče po uradni dolžnosti določilo drugačne vrednosti.
Vrednost storitve v točkah je odvisna od vrednosti obravnavanega (spornega) predmeta.
državna štipendija - dohodek iz delovnega razmerja
Sodišče je sporna zneska, ki sta bila očetu tožečih strank izplačana na podlagi sklenjene sodne poravnave v tujini, upoštevalo kot plačo, nadomestilo plače in povračilo stroškov ter kot jubilejna nagrado - odpravnino. Pravilna je opredelitev, da sporna zneska predstavljata dohodek kot izplačilo zaostalih neizplačanih plač in odpravnino zaradi prenehanja delovnega razmerja. Zaradi pravilnosti odločitve, da je potrebno sporna zneska šteti kot enkraten dohodek, odpade nadaljnja presoja in razlogovanje tožečih strank, na kakšen način bi morala biti sporna zneska upoštevana kot periodični dohodek. Ker gre za enkraten dohodek je pravilna odločitev sodišča, da je vir teh obdavčljivih dohodkov potrebno pridobiti iz uradnih podatkov - potrdila FURS, ki ga je po uradni dolžnosti pridobil CSD. Razvidno je, da gre za neto zneska, kar pomeni, da sta bila upoštevana zneska, po odbitju davka in prispevkov. Sodišče je pravilno pojasnilo, da ne more slediti zavzemanju tožečih strank, da sporna zneska predstavljata periodični dohodek skladno z drugim odstavkom 13. člena ZUPJS.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so stroški najema žarne niše tožnikoma nastali ob samem najemu žarne niše, ko sta z upravljalcem pokopališča A. d.o.o. sklenila pogodbo o 10 letnem najemu, v skladu s 40. členom Odloka o pokopališkem redu v mestni občini Murska Sobota, ki določa, da se žarna niša najame za deset let. Tako gre po mnenju sodišča druge stopnje v konkretnem primeru za strošek, ki je nastal neposredno po smrti zavarovanca, s tem pa sta tožnika ob pravilni uporabi materialnega prava upravičena do odškodnine za pokritje najema žarne niše še za petletno obdobje v višini 123,00 EUR (letno 24,60 EUR).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00037635
ZFPPIPP člen 275, 391, 391/1. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba - razveljavitev darilne pogodbe - stečajni postopek - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - oblikovanje tožbenega zahtevka - rok za uveljavitev zahtevka - dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, ne smejo biti v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik
Trditve so v nasprotju z vsebino notarskega zapisa, ki ga je tožeča stranka priložila tožbi.
ZVPot člen 37c. OZ člen 111, 111/4, 468, 768, 768/1. ZOdv člen 11. Kodeks odvetniške poklicne etike (1994) člen 41, 43.
jamčevalni zahtevek - odvetnikova odgovornost - odstop od pogodbe - vrnitev koristi
Opredelitev jamčevalnega zahtevka iz četrte alineje prvega odstavka 37.c člena ZVPot (da ima potrošnik, ki je pravilno obvestil prodajalca o napaki, pravico zahtevati, da se mu vrne plačani znesek) pomeni le slab zakonodajalčev zapis jamčevalnega zahtevka odstopa od pogodbe, saj tega opredeljuje s posledico, ki nastane, če potrošnik uresniči oblikovalno pravico odstopa od pogodbe, to je s kondikcijsko terjatvijo, ki jo pridobi, če je pred uresničitvijo pravice do odstopa že plačal kupnino oziroma storitev. Sicer pa potrošnikova uveljavitev tovrstnega jamčevalnega zahtevka po ZVPot potrošnika ne odvezuje po uresničenem odstopu od pogodbe prodajalcu (v primeru podjemne ali gradbene pogodbe izvajalcu) vrniti vrednosti koristi, ki jo je imel ali jo ima od uporabe stvari (po četrtem odstavku 111. člena OZ).
ZPP člen 108, 180, 180/1, 224, 224/1. Sodni red člen 204, 204/5.
zavrženje nedopolnjene tožbe - nepopolna tožba - pozivni sklep - vročanje - ovojnica za vročanje po pošti - vsebina poštne pošiljke - teža pošiljke - javna listina - Sodni red
Drži pritožbena navedba, da je pri posameznih sodiščih (tudi v Ljubljani) osvojena praksa, da se sodnih pošiljk ne tehta, pač pa se teža pošiljke ugotavlja glede na število listov, ki se vložijo v pošiljko. V Pg zadevi zabeležba 31 gramov na sodni kuverti pomeni, da so bili vanjo vloženi 4 listi A4 format (za nekatere oddelke zaradi različnega obsega kuverte velja različna teža). Ker pozivni sklep obsega dva lista (red. št. 14, list. št. 37 in 38), prav tako kot taksni nalog (red. št. 13, list. št. 35 in 36) označba 31g na kuverti dokazuje, da sta bili tožnici 19. 1. 2019 poslani obe pisanji.
nasilje v družini - izrečeni ukrep - kršitev prepovedi - premoženjska razmerja med staršema - namen zakona - pravna podlaga za izrek ukrepa - podaljšanje varnostnega ukrepa - obstoj konkretnega razloga za podaljšanje - nasilno obnašanje
Odnos med udeležencema je v okoliščinah (nerazrešena družinska in premoženjska razmerja med zakoncema v razveznem postopku) zelo konflikten, kar pa ni razlog za podaljšanje veljavnosti izrečene prepovedi. Gre za nerazrešena razmerja med sprtima zakoncema, kar izrazito negativno vpliva predvsem na njune mladoletne otroke, k nastanku takšne situacije pa sta prispevala oba udeleženca. Ukrepi po ZPND niso namenjeni urejanju odnosov med sprtima zakoncema.
Zatrjevana nepripravljenost nasprotnega udeleženca za dogovore ali kompromisne rešitve v razveznem postopku v zvezi z njunimi otroki ne predstavlja utemeljenega razloga za podaljšanje veljavnosti prepovedi.
ZJSRS člen 28, 29. OZ člen 280, 280/1. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 24.
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije kot upnik - prenehanje obveznosti dolžnika - nepravilna izpolnitev - kasnejša odobritev ali izkoriščenje izpolnitve - izvršilni naslov - odločba in obvestilo Jamstvenega in preživninskega sklada - obvestilo o prehodu terjatve - valorizacija nadomestila - valorizacija preživnine
Dolžnik bi svojo obveznost plačila preživnine v višini priznanega nadomestila vse od prejema Obvestila lahko veljavno, to je z učinkom prenehanja obveznosti, izpolnil le Skladu, s plačilom preživnine neposredno preživninskim upravičencem pa bi bil svoje obveznosti proti Skladu prost le, če bi Sklad tako izpolnitev odobril.
Obvestilo Sklada je hkrati izvršilni naslov za izterjavo valoriziranega zneska preživnine in dokazilo o prehodu terjatve na Sklad (24. člen ZIZ). Vse do prejema obvestila o pravici do (valoriziranega) nadomestila preživnine kljub temu, da je terjatev na njegovi podlagi na Sklad že prešla, dolžnik lahko valorizirani del še vedno pravilno izpolni preživninskemu upravičencu (prvi odstavek 280. člena OZ). Upravičeno zato pritožnik uveljavlja, da je pomembno, ali je preživninski zavezanec obvestilo sklada o valorizaciji nadomestila preživnine prejel, saj za tisti del, za kolikor je nadomestilo v primerjavi s prejšnjimi zvišano, Skladu dolguje le od prejema obvestila.
tožba za vrnitev darila - sklenitev darilne pogodbe - nagib za sklenitev darilne pogodbe - kavza pogodbe - razveza zakonske zveze - razvezana zakonca
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek zaradi plačila protivrednosti darila, ki bi ga bilo treba vrniti zaradi razveze zakonske zveze na podlagi 84. člena ZZZDR, ker je ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za vrnitev darila.
ZZZDR je kot eno od posledic razveze zakonske zveze določal, da je treba vrniti darila, ki niso običajna in ki zlasti niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca (drugi odstavek 84. člena ZZZDR). Temu je dolga leta sledila tudi sodna praksa, ki je v primeru razveze zakonske zveze bolj ali manj avtomatično razsojala, da je treba nesorazmerna in/ali neobičajna darila vrniti. To dolgoletno prakso je spremenil sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 29/2016 z dne 30. 11. 2017, ki je, sklicujoč se na spremenjene družbene razmere in tem razmeram prilagojeno ustavnoskladno interpretacijo predpisa, ki je bil sprejet v drugačnih političnih, družbenih in ekonomskih razmerah (ZZZDR iz leta 1976), sprejel ustavnoskladno razlago drugega odstavka 84. člena ZZZDR. Vrnitev darila poslej ni več (skoraj) avtomatična posledica prenehanja zakonske zveze, temveč morajo biti izpolnjeni dodatni pogoji; preklic darila pride v poštev (predvsem) takrat, »ko bi bilo po splošnem prepričanju zavržno in do darovalca krivično, če bi obdarjenec obdržal darilo.« Ta odločba nadalje obrazlaga, da je preklic darila utemeljen in ustavno dopusten, kadar je kavza za sklenitev darilne pogodbe temeljila v specifični zakončevi (darovalčevi) veri v dosmrtno skupno življenje z obdarjencem. Po drugi strani pa v primerih, ko darilna kavza vsebuje tudi številne druge primesi ter te druge primesi celo prevladujejo, ko vera v »večno« ljubezen in skupno življenje, ki je zaslepila darovalca, sploh ni v ospredju, preklic darila ni utemeljen. Stališča sklepa II Ips 29/2016 povzema tudi druga novejša sodna praksa.
zavarovanje nedenarne terjatve - umik predloga za izdajo začasne odredbe - stroški postopka - izpolnitev zahtevka - povod za tožbo
Dolžnik je s tem, ko je skušal unovčiti menici v vrednosti, ki je za več kot dvakrat presegala zavarovani dolg, vsekakor dal povod za začetek postopka zavarovanja. Sodna intervencija (na prepoved unovčitve menic preko dejanskega dolga oziroma na vračilo menic, potem ko je bil dolg v celoti poplačan) je bila potrebna, da bi se dolžniku preprečilo, da bi še kdaj zlorabil menice upnikov.
Po določbi šestega odstavka 95. člena ZKP določba o oprostitvi plačila stroškov (v konkretnem primeru stroškov za vročanje pisanj po pooblaščenem vročevalcu) ne velja v primerih iz 94. člena ZKP, torej če gre za stroške kazenskega postopka, ki jih med drugim priča povzroči po svoji krivdi, torej v primeru kot je obravnavani.
Po določbi 272. člena ZIZ sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da bo terjatev nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Poleg verjetnosti pa mora upnik verjetno izkazati tudi eno od naslednjih predpostavk: nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile in nastanek težko nadomestljive škode, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatnost škode.
Tudi sicer zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po njenem prenehanju praviloma ni mogoče, razen v primerih, ki jih urejata 113. člen ZDR-1 ter drugi odstavek 215. člena ZDR-1. Tako zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni mogoče na podlagi določb ZIZ mimo pogojev iz drugega odstavka 215. člena ZDR-1.
odločitev o pravdnih stroških - stroški postopka - načelo uspeha - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - uspeh po temelju - uspeh po višini
Okoliščine primera so tisto merilo, ki narekuje izbor metode oziroma načina vrednotenja uspeha stranke v konkretni pravdi, ki je lahko tudi ločen glede na "temelj" in "višino", ni pa to pravilo ali ustaljena in enotna sodna praksa. Taka metoda je razumna zlasti tedaj, če bi ob nizki odškodnini (in pretiranem zahtevku) delni uspeh tožeče stranke zaradi matematične odločitve o stroških glede na končni uspeh ob približno enaki višini potrebnih stroškov na obeh straneh prisojena odškodnina izgubila svoj pomen, saj bi jo izničila stroškovna odločitev. Obravnavani primer ni tak.
vznemirjanje lastninske pravice - protipravno vznemirjanje lastnika - superficies solo cedit - povezanost zemljišča in objekta - oporni zid - odstranitev asfalta - izvrševanje služnosti - obstoj služnosti - uporabnina - višina uporabnine - določnost tožbenega zahtevka - nedoločnost tožbenega zahtevka - pogodbena stranka - učinek obligacij med strankami - informativni dokaz - postavitev izvedenca - odprto sojenje - vrednost spornega predmeta - premalo plačana sodna taksa
Čeprav toženec nima nobene pravice na spornem delu zidu, ki se nahaja na nepremičnini tožnice, to še ne pomeni, da je dolžan škarpo odstraniti. Ker velja pravilo povezanosti zemljišča in objekta (8. člen SPZ - superficies solo cedit), ga lahko tožnica v okviru izvrševanja svoje lastninske pravice kadarkoli odstrani, ne more pa tega zahtevati od toženca, saj ga ta ni postavil, le nasledil je stanje v naravi od svojega prednika, ki pa ni ravnal protipravno.