CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00036940
ZPP člen 3, 3/3, 7, 212, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - zavarovalna polica - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je tožeča stranka dovolj specificirala svojo terjatev (tako v delu glavnice kot tudi obresti), z listinami (zavarovalne police, finančna kartica in obračuni obresti) pa jo le še natančneje substancirala. Njeno sklicevanje na listinske dokaze je bilo tudi tako določno, da je prvostopenjskemu sodišču omogočalo hitro in učinkovito povzemanje zatrjevanih dejstev. Pri tem je poudariti, da tožena stranka kljub temu, da so bili omenjeni listinski dokazi priloženi že dopolnitvi tožbe, tem v odgovoru na tožbo ni konkretizirano nasprotovala, trditveno breme v zvezi s tem, kdaj je tožena stranka izvedla delna plačila, pa je bilo nenazadnje na njej.
premestitev na drugo delovno mesto - izpolnjevanje pogojev - razveljavitev aneksa
Predmet presoje v tem sporu je zakonitost sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, s katerim je bil aneks št. 11 (posledično pa tudi aneks št. 12, s katerim se je spremenil opis nalog delovnega mesta "analitik VII/2-I") razveljavljen, ker tožnica ob premestitvi ni izpolnjevala pogoja 8 let delovnih izkušenj na delovnem mestu tarifnega razreda VII/2. Ker sodišče prve stopnje v delu komisije za pritožbe ni ugotovilo postopkovnih nepravilnosti in ker je za razveljavitev aneksov ugotovilo zakonit razlog (neizpolnjevanje pogojev za delovno mesto, na katerega je bila tožnica premeščena), tožbenemu zahtevku na razveljavitev sklepa komisije pravilno ni ugodilo. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi za takšno odločitev.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da komisija za pritožbe postopka razveljavitve aneksov ni bila dolžna voditi po določbah ZUP. Če bi bil namen zakonodajalca, da se tudi v postopku po 74. členu ZJU upoštevajo načela in procesna jamstva iz ZUP, bi bilo tako tudi predpisano, kot je to v prvem odstavku 39. člena ZJU določeno za postopek odločanja o pritožbah javnih uslužbencev zoper odločitve o njihovih pravicah ali obveznostih iz delovnega razmerja.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba proti družbeniku družbe z neomejeno odgovornostjo - subsidiarna odgovornost družbenika osebne družbe - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - izjema od splošnega načela
V postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova je predpostavka poprejšnje zahteve za plačilo od družbe z neomejeno odgovornostjo za nastop subsidiarne odgovornosti družbenikov izpolnjena že po naravi stvari – da je upnik zoper družbo z neomejeno odgovornostjo pridobil izvršilni naslov, je moral (s tožbo oziroma v konkretnem primeru s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine) zahtevati plačilo od družbe, glede na potrebo po vložitvi predloga za izvršbo pa je bila ta zahteva neuspešna. Gre za odstop od načela stroge formalne legalitete oziroma razširitev učinkovanja izvršilnega naslova zoper osebno odgovorne družbenike.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - dejansko stanje - protispisnost
Pritožbene navedbe, tako kot glasijo, izpodbijajo ugotovljeno dejansko stanje pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa je v sporih majhne vrednosti nedovoljen pritožbeni razlog in se pritožbeno sodišče glede njih ne sme in ni dolžno izjasniti.
Kolikor pa pritožba trdi, da je sodišče prve stopnje kršilo procesno določbo po 8. členu ZPP, da ni skrbno in vestno presodilo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe in gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki prav tako ni dovoljen pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti.
Pritožbeni očitek ni utemeljen, saj se sodišču prve stopnje očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP pripeti le tedaj, če v tehničnem smislu napačno povzame vsebino listin ali izpovedbe strank oziroma priče ali izvedenca, torej, če bi povzelo nekaj, kar iz teh listin ali izpovedb ne izhaja, česar pa pritožba konkretizirano ne očita. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje nepopolno oziroma napačno dokazno ocenilo izpovedbe prič, pa pomeni pritožbeni očitek zmotne in nepolne ugotovitve dejanskega stanja.
sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Sodišče se je v zadostni meri ukvarjalo z dogodki, ki so vodili do spornih izjav in pravilno ugotovilo, da ti izjavi nimata vsebine pisnega sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, kot je določena v 81. členu ZDR-1. Pravilno je tudi stališče, da mora biti sporazum zapisan v enovitem aktu, jasno mora biti izražena volja obeh strank, da delovno razmerje delavcu preneha in kdaj mu preneha, kar pa iz korespondence med strankama ni razvidno.
Stranka, ki preklicuje priznanje, mora svoj preklic obrazložiti ter navesti in izkazati "vse okoliščine", ki preklic opravičujejo. To je pojasniti, zakaj je preklic upravičen in to upravičenost tudi izkazati. To ji bo uspelo, če bo navedla (in izkazala) razloge za zmoto pri priznanju.
Navedba tožene stranke, da v zemljiški knjigi kot lastnica nepremičnin, glede katerih tožeče stranka v tem postopku vtožuje plačilo stroškov obratovanja in upravljanja, ni vpisana tožena stranka, ne glede na temeljna načela zemljiške knjige (načelo javnosti in načelo publicitetnega učinka vpisov) ne zadostuje za upoštevanje preklica priznanja. Tožena stranka bi namreč morala konkretno zatrjevati, zakaj je ob podaji priznanja opravičljivo zmotno menila, da je lastnica zadevnih nepremičnin.
Sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ni raziskalo, koliko znašajo terjatve, nastale po sklenitvi sodne poravnave, saj je celoten zahtevek po temelju zavrnilo. Presodilo je, da toženka ni krivdno odgovorna za tožniku nastalo škodo (ki jo uveljavlja iz naslova strahu in nevšečnosti med zdravljenjem - v posledici škodnega dogodka, v katerem mu je ropar pritisnil pištolo na glavo), ker ni podan element protipravnosti. Navedeno pa je povezano z vprašanjem, ali je toženka sprejela ustrezne varnostne ukrepe, da ne bi prišlo do navedenega škodnega dogodka. Tožnik je ravno s temi besedami obrazložil dokazni predlog za postavitev izvedenca s področja varnosti in zdravja pri delu, do katerega pa se sodišče ni v ničemer opredelilo - ne na naroku za glavno obravnavo ne v sodbi. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 51, 51/2, 51/2-1. ZPP člen 249.
izvedenina - odmera nagrade za izvedensko delo - priglasitev stroškov - naknadna priglasitev stroškov - prepozna zahteva - dopolnitev izvedenskega mnenja - izdelava elaborata
Pritožba pravilno opozarja, da izvedencu, ki na podlagi dodatnih vprašanj dopolni (manj zahtevno) mnenje, v skladu s 1. točko drugega odstavka 51. člena Pravilnika pripada 92,00 EUR. Po presoji pritožbenega sodišča je odločilno, da izvedenec za izdelavo elaborata (prvotno poleg ostalih stroškov) ni priglasil tudi stroškov za izdelavo izvedeniškega mnenja, ampak le za elaborat (v višini 306,90 EUR). Če jih takrat ni priglasil, jih ne more zahtevati eno leto kasneje za izdelavo dopolnitve mnenja.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada izvedencu - plačilo nagrade za opravljeno delo - pripombe na izvedensko mnenje - opredelitev do pripomb na izvedensko mnenje - upravičenost izvedenca do nagrade - prispevki iz socialnega zavarovanja - pospešitev postopka
Sodišče prve stopnje je pritožnici vročilo izvedensko mnenje skupaj z izpodbijanim sklepom, zato se ni moglo opredeliti do pripomb pritožnice, ki jih v pritožbi navaja, da izvedenec ni odgovoril na vprašanja, ki mu jih je zastavilo sodišče prve stopnje.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 90, 123, 124, 148, 160, 160/2, 177, 177/1.. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1.
pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - pravnomočen sklep o ustavitvi izvršbe - izbris zaznambe izvršbe in hipoteke - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - nedovoljena pritožbena novota - pravica do izjave v postopku
S sklepom, ki predstavlja podlago za vpis, je izvršilno sodišče na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP izvršilni postopek ustavilo in izvršilna dejanja razveljavilo zaradi neobstoja ločitvene pravice.
Zemljiškoknjižno sodišče ravnalo prav, ko je na podlagi tega sklepa dovolilo izbris zaznambe izvršbe. Glede na navedeno ne more biti vprašljiv niti izbris hipoteke, vpisane v korist nasprotne udeleženke, ki je bila upnica v izvršilnem postopku.
SPZ člen 154, 154/2.. ZIZ člen 3, 43, 43/3, 76, 76/2.. ZS člen 2.. ZZK-1 člen 90, 90/1, 90/1-2, 90/4.
pridobitev zastavne pravice z zaznambo sklepa o izvršbi - dokončno poplačilo terjatve - prenehanje zastavne pravice - izbris zaznamb izvršbe in vknjiženih hipotek
Kot je zastavna pravica nastala po uradni dolžnosti v izvršilnem postopku v posledici odločitve sodišča o dovolitvi izvršbe, velja tudi glede njenega prenehanja, če razlog izvira iz izvršilnega postopka (opravljenega izvršilnega dejanja poplačila). Izvršilno sodišče ima tedaj obveznost, da po uradni dolžnosti, lahko pa tudi na zahtevo strank, kot v obravnavani zadevi, razveljavi opravljeno dejanje zaznambe izvršbe in obvesti zemljiškoknjižno sodišče, da po uradni dolžnosti izbriše zaznambo izvršbe in prisilne zastavne pravice iz zemljiške knjige.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00037863
ZFPPIPP člen 221b, 221b/4. ZPP člen 212, 213, 213/1.
pogodba o odprtju in vodenju transakcijskega računa - pogodba o odobritvi limita - narava kreditne pogodbe - solidarno poroštvo - odstop terjatve (cesija) - trditveno in dokazno breme - prehod trditvenega in dokaznega bremena - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - vpliv poenostavljene prisilne poravnave na terjatev - vezanost sodišča na trditveno podlago - dokazi pomembni za odločitev - enako varstvo pravic v postopku
Toženi stranki bi morali ob zatrjevanju izvedenih plačil solidarne porokinje zatrjevati in dokazati tudi druga pravno odločilna dejstva, iz katerih bi vsaj z verjetnostjo izhajalo, da s strani tožeče stranke zatrjevano in izkazano stanje dolga ni pravilno (npr. da je bil s plačili solidarne porokinje poplačan celoten dolg iz naslova limita in da po poplačilih solidarne porokinje prvotožena stranka odobrenega limita ni več koristila oziroma ga ni več koristila v takšnem obsegu...). Tega pa toženi stranki med postopkom pred sodiščem prve stopnje nista konkretno zatrjevali. Pavšalno nasprotovanje v smislu nevednosti ali izražanje pavšalnega dvoma v verodostojnost trditev tožeče stranke in predloženih listin v smislu, da toženi stranki ne vesta, ali je višina dolga pravilna, ker iz prometa na računu prvotožene stranke ni razvidno, ali oziroma kako je tožeča stranka obračunala plačila solidarne porokinje, pa v konkretnem primeru ne zadošča, da bi sodišče dvomilo v pravilnost trditev in predloženih dokaznih listin tožeče stranke. Skladno s sodno prakso in pravno teorijo se takšna pavšalna nasprotovanja ne upoštevajo.
Dokazi so skladno z določilom 212. člena ZPP in ustaljeno sodno prakso namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, ne pa nadomeščanju manjkajočih trditev. Ker toženi stranki med postopkom pred sodiščem prve stopnje nista podali nobenih konkretnih trditev o pravno odločilnih dejstvih, ki bi vzbujala dvom v pravilnost višine zatrjevanega dolga in sam namen plačil solidarne porokinje za odločitev v konkretnem primeru ni bil pravno odločilen, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zaslišanje toženih strank. Sodišče namreč lahko odloča le v okviru trditvene podlage strank, saj je le tako zagotovljeno enako obravnavanje strank in spoštovanje njihovih procesnih pravic (npr. zagotovitev možnosti kvalitetne obrambe), pri čemer se izvedejo le dokazi, ki so pomembni za odločitev (prvi odstavek 213. člena ZPP).
Zgolj sklicevanje na določbo prvega odstavka 138. člena ZDavP-2, katera na splošno določa, da mora zavezanec za davek sodelovati pri ugotavljanju dejanskega stanja, ki je pomembno za obdavčenje, ni zadostno. Iz opisa kaznivega dejanja mora namreč biti popolnoma jasno, na podlagi katere pravne norme je bil obdolženec dolžan voditi poslovne knjige in evidence, ki jih davčnemu organu na njegovo zahtevo ni predložil.
Tretji odstavek 60. člena ZD torej zahteva tudi zaključek, da je bila zmota kavzalna, da bi mati (zapustnica) testirala drugače kot je ali pa sploh ne bi sestavila oporoke, če ne bi imela zmotne predstave o okoliščini oziroma o vzroku, ki jo je napeljal k testiranju (o nagibu).
obnova pravnega postopka - postulacijska sposobnost - motenje posesti
Predlog za obnovo postopka je zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti nedovoljen in ga je sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 91. člena ZPP pravilno zavrglo.
OZ člen 346, 358. ZPP člen 7, 212, 214, 245, 339, 339/1. DZ člen 67, 68.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - trajanje zunajzakonske skupnosti - delež na skupnem premoženju - dokazovanje z izvedencem - cenitev vrednosti nepremičnine - neizvedba dokaza - trditve stranke - neprerekane trditve - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv kršitve na pravilnost in zakonitost odločbe - zastaranje terjatve - zadržanje zastaranja
Neizvedba predlaganega dokaza in napačna ugotovitev sodišča prve stopnje o neprerekanosti nista vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe.
Zavzemanje za višjo ocenitev vrednosti celotne nepremičnine je – upoštevaje vsebino pritožbe – pritožniku v škodo. Ker ugotovljena skupna vlaganja pravdnih strank znašajo 85.100,48 EUR, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da predstavlja, glede na postavljene zahtevke, na katere je vezano, 4/10 nepremičnine skupno premoženje pravdnih strank, pri čemer je tožnikov delež 1/5 oziroma 20 % celotne nepremičnine.
V zvezi z dokazno oceno je treba uvodoma poudariti, da pri njenem oblikovanju nikakor ni nujno, da bi sodišče posamezni priči sledilo le v celoti ali pa ji sploh v ničemer ne bi sledilo. Možno je, da sodišče sledi zgolj delu izpovedbe, zato pritožbena navedba, da tožnikove resnicoljubnosti ni mogoče obravnavati selektivno, ne vzdrži. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dokazno oceno prvostopenjskega sodišča o prenehanja IZS pravdnih strank v letu 2004, saj je prepričljiva in izčrpna. Sodišče prve stopnje se je poglobljeno opredelilo do izpovedb vseh prič in obeh pravdnih strank. Zaključek je rezultat skrbne in vestne presoje vsakega pričanja posebej in nato vseh skupaj. Celoten dokazni sklop pa logično in življenjsko prepričljivo sestavlja celostno sliko relevantnega dogajanja med pravdnima strankama.
Glede zastaranja zahtevka, ki se nanaša na vlaganja v nepremičnino še pred nastankom IZS, in povračila vložka v nakup stanovanja po t. i. „Jazbinškovem zakonu“, ni bilo sporno, da sta terjatvi nastali (še) pred začetkom IZS. Ob upoštevanju določbe 358. člena OZ in ugotovitve, da je IZS pravdnih strank prenehala leta 2004, je zadržano zastaranje pričelo teči z začetkom leta 2005, ko pogojev za zadržanje zastaranja ni bilo več. Od razpada IZS pa do vložitve tožbe v letu 2007 je preteklo že več kot šest let. To pomeni, da je petletni splošni zastaralni rok iz 346. člena OZ v času vložitve predmetne tožbe že potekel, kar utemeljuje zaključek prvega sodišča o zastaranju terjatev.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 454, 454/2, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - izvedba naroka - zastopanje stranke
Pritožnica ne more uspeti niti z očitkom, da tožeče stranke ni zastopala prava oseba, saj se, tudi če bi bilo to res, po ustaljeni in enotni sodni praksi na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik.
ZPP člen 224, 224/4, 274.. ZUP člen 87.. ZDSS-1 člen 70.
zavrženje tožbe - fikcija vročitve - rok za vložitev tožbe - zamuda roka
Tožnik je sam predložil Poizvednico Pošte Slovenije d. o. o., da je bilo Sporočilo o prispelem pismu dne 6. 12. 2019 puščeno v hišnem predalčniku. Isto izhaja iz same javne listine. Listina med drugim vsebuje opozorilo, da je pošiljko mogoče na pošti dvigniti vsak dan med delovnim časom, da 15-dnevni rok za prevzem pošiljke začne teči 7. 12. 2019, da bo po tem roku pisanje, v kolikor ne bo dvignjeno, puščeno v hišnem predalčniku ter podpis vročevalca. Edino pravilen je zato zaključek sodišča, da je pošiljka po pravilih o fikciji vročitve v skladu s 87. členom ZUP vročena 21. 12. 2019. Torej z iztekom 15-ega dne, ko bi jo tožnik v skladu s pravnim poukom lahko dvignil na pošti, in ne 13. 12. 2019, kot povsem nelogično ter protispisno navaja v pritožbi. To pa hkrati pomeni, da se je 30-dnevni rok za vložitev tožbe iztekel v ponedeljek, 20. 1. 2020 in ne 22. 1. 2020, kot zatrjuje pritožba. Dne 22. 1. 2020 priporočeno na pošto oddano tožbo, kar je po preteku 30 dnevnega roka iz 70. člena ZDSS-1, je zato lahko sodišče prve stopnje na podlagi 274. člena ZPP le zavrglo, saj prepozno vložene tožbe ni dopustno obravnavati po vsebini.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - tožba zaradi nedopustnosti izvršbe - lastništvo predmeta izvršbe - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - prekluzija dejstev in dokazov - tretja oseba
Prekluzija, ki jo določata drugi in tretji odstavek 60. člena ZIZ za dolžnika, velja tudi za tretjo osebo, ker šesti odstavek 65. člena ZIZ določa, da se v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na predmetu izvršbe nedopustna, ki jo sproži tretji, smiselno uporablja tudi 60. člen ZIZ. Tretji odstavek 60. člena ZIZ določa, da nova dejstva in nove dokaze upošteva sodišče samo, če jih dolžnik navaja oziroma predlaga v pripravljalni vlogi, vloženi v roku, ki mu ga je dalo sodišče zaradi odgovora na upnikove navedbe v odgovoru na tožbo. Navedene omejitve veljajo tudi za upnika, ki je tožen v pravdnem postopku na nedopustnost izvršbe.
Prepozne so bile navedbe, ki jih je toženka dala na naroku 2. 10. 2019 in s katerimi je zatrjevala, da je zarubljene predmete izročila dolžniku v last kot del pravnega posla ob razdelitvi skupnega premoženja.
Sodišče prve stopnje je navedlo prepričljive argumente, na podlagi katerih je ugotovilo, da so premičnine last tožnice, čeprav se nahajajo v stanovanju dolžnikove partnerke, kjer prebiva dolžnik, občasno pa tudi otroci od tožnice in dolžnika, ko so pri dolžniku na stikih.
DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00038416
ZIZ člen 270, 272. URS člen 56. DZ člen 7, 159, 161, 162, 162/1-4.
posebno ustavno varstvo otrokovih pravic - največja korist otroka - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe - restriktivno tolmačenje pojma težko nadomestljive škode - nastanek nepopravljive škode - nastanek težko popravljive škode - sprememba pravnomočne začasne odredbe - vzgoja in varstvo - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti
Pravica do stikov je v prvi vrsti pravica otroka. Namen stikov je v tem, da otrok preko stikov ohrani ali pridobi občutek čustvene navezanosti, medsebojne pripadnosti in povezanosti s staršem, s katerim ne živi.
V fazi postopka izdaje spremembe začasne odredbe ne gre za presojo, kdo od staršev je primernejši za varstvo in vzgojo otroka, temveč gre za vprašanje, ali so se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je bila izdana začasna odredba oziroma, če je odpadel razlog, zaradi katerega je bila izdana. Iz listin spisa dejansko izhaja, da je odpadlo kar nekaj stikov nasprotnega udeleženca s hčerjo, vendar kljub temu stiki še niso tako okrnjeni, da bi jo bilo potrebno začasno zaupati v varstvo in vzgojo nasprotnemu udeležencu.