V skladu z novejšo sodno prakso Vrhovnega sodišča RS odškodnina za razlastitev ne more biti določena po merilih za stavbno zemljišče, če razlaščeno zemljišče takšnega statusa ni imelo izvorno, temveč ga je pridobilo izključno zaradi predvidene gradnje ceste in razlastitve. V takšnem primeru se odškodnina določi po merilih za prvotno namembnost razlaščenega zemljišča (kot npr. za kmetijsko ali gozdno zemljišče) in ne po merilih za stavbno zemljišče.
Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov. Če je ugovor obrazložen, se trditve strank presojajo v rednem pravdnem postopku.
stvarna pristojnost sodišča - ugotovitev obsega skupnega premoženja - spor o obsegu skupnega premoženja - pristojnost okrožnega sodišča - pristojnost okrajnega sodišča - razmerje med pristojnostjo okrajnega in okrožnega sodišča - enoten postopek - vrednost spornega predmeta - nasprotna tožba
Ker je skupno premoženje nedeljiv materialnopravni pojem in je pri odločanju o višini deležev (bivših) zakoncev treba ugotavljati prispevek vsakega zakonca k pridobitvi celotnega skupnega premoženja, ne pa deleža na posameznih stvareh, ga mora sodišče praviloma obravnavati v enotnem postopku. Čeprav torej vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi ne dosega vstopnega praga, ki ga ZPP v 30. členu določa za pristojnost okrožnega sodišča, narava zahtevka onemogoča ločeno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe pri dveh različnih stvarno pristojnih sodiščih.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - tožba zaradi nedopustnosti izvršbe - lastništvo predmeta izvršbe - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - prekluzija dejstev in dokazov - tretja oseba
Prekluzija, ki jo določata drugi in tretji odstavek 60. člena ZIZ za dolžnika, velja tudi za tretjo osebo, ker šesti odstavek 65. člena ZIZ določa, da se v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na predmetu izvršbe nedopustna, ki jo sproži tretji, smiselno uporablja tudi 60. člen ZIZ. Tretji odstavek 60. člena ZIZ določa, da nova dejstva in nove dokaze upošteva sodišče samo, če jih dolžnik navaja oziroma predlaga v pripravljalni vlogi, vloženi v roku, ki mu ga je dalo sodišče zaradi odgovora na upnikove navedbe v odgovoru na tožbo. Navedene omejitve veljajo tudi za upnika, ki je tožen v pravdnem postopku na nedopustnost izvršbe.
Prepozne so bile navedbe, ki jih je toženka dala na naroku 2. 10. 2019 in s katerimi je zatrjevala, da je zarubljene predmete izročila dolžniku v last kot del pravnega posla ob razdelitvi skupnega premoženja.
Sodišče prve stopnje je navedlo prepričljive argumente, na podlagi katerih je ugotovilo, da so premičnine last tožnice, čeprav se nahajajo v stanovanju dolžnikove partnerke, kjer prebiva dolžnik, občasno pa tudi otroci od tožnice in dolžnika, ko so pri dolžniku na stikih.
DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00040985
ZDen člen 51, 60, 60/1, 73. Navodilo za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo (1991) člen 23.
denacionalizacijski postopek - odškodnina v obliki obveznic - postopek za določitev odškodnine - odškodnina po ZDen - vrnitev podržavljenega premoženja v naravi - denacionalizacijski zavezanec - možnost sodelovanja v postopku - upravni postopek - sodelovanje v upravnem postopku - položaj stranke v denacionalizacijskem postopku - pravica do izjave - vezanost sodišča na pravnomočno upravno odločbo - ugotavljanje pogoja vzajemnosti - državljanstvo denacionalizacijskega upravičenca
V postopku po 73. členu ZDen mora sodišče presoditi, ali so izpolnjene vse predpostavke za priznanje odškodnine. Ena od teh je, da je upravičenec do te odškodnine zavezanec v postopku denacionalizacije, nadaljnji pa, da se iz njegovih sredstev vrne nepremičnina v naravi in da je to nepremičnino pridobil odplačno.
Ker v obravnavanem primeru upravni organ nasprotnemu udeležencu ni priznaval položaja stranke v delu upravnega postopka, ki se je nanašal na vrnitev poslovnega prostora, temveč le v delu postopka glede podstrešnega stanovanja, ni mogoč zaključek, da je imel nasprotni udeleženec konkretno možnost uresničiti svojo pravico do izjave v upravnem postopka v delu, ki se je nanašal na vrnitev poslovnega prostora.
Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da je vezano na upravno odločbo, na podlagi katere je bil upravičencem vrnjen poslovni prostor. Zgolj v primeru, če ima stranka sodnega postopka v predhodnem upravnem postopku konkretno možnost sodelovanja oziroma konkretno možnost uresničitve svoje pravice do izjave, jo v njem izdana pravnomočna odločba zavezuje v sodnem postopku.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 11/5, 14a, 14a/3. ZPP člen 212.
obveznost plačila sodne takse - predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - trditvena in dokazna podlaga predloga za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse
Taksna oprostitev predstavlja izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks, zato je dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju. Tako mora stranka, ki želi doseči olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse oziroma jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Četrti odstavek 11. člena ZST-1 ne izključuje odloga oziroma obročnega plačila sodne takse do 44,00 EUR.
izredna denarna socialna pomoč - pogrebni stroški - materialni prekluzivni rok
Prvostopno sodišče je pravilno presodilo, da je za začetek teka enoletnega roka za vložitev vloge izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba pri Centru za socialno delo, skladno s četrtim odstavkom 34.b člena ZSVarPre pomembno dejstvo datuma smrti umrlega. Za začetek teka roka za vložitev zahteve tako ni relevantno ali se je vodil kakšen zapuščinski postopek oziroma katerekoli druge okoliščine, ki so vplivale, da tožeča stranka ni pri pristojnem Centru za socialno delo pravočasno vložila vloge. Tudi očitno morebitno nepravilno postopanje tretjih, ne podaljša materialnega prekluzivnega roka, v katerem lahko družinski član umrlega, ki je poskrbel za pogreb, pri pristojnem Centru za socialno delo vloži vlogo v roku enega leta od datuma smrti umrlega. Zamuda upravičenca enoletnega roka od dneva datuma smrti pomeni prenehanje pravice same.
ZDOdv člen 27, 27/1. ZFPPIPP člen 69, 69/2, 69/2-4, 308, 308/5.
tožba za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - napotitveni sklep - pravni interes za tožbo - umik prijavljene terjatve - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora
Glede na pravila ZFPPIPP in predviden potek postopka po preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic ter ob dejstvu, da je pravni interes za tožbo v predmetnem postopku izkazan v zakoniti napotitvi na pravdo s pravno veljavnim napotitvenem sklepom, v katerega ni bilo z ničemer poseženo, je pri tožeči stranki pravni interes za njen ugotovitveni tožbeni zahtevek še vedno izkazan in podan, zato zavrženje tožbe iz tega razloga ni bilo utemeljeno.
Gre za t.i. predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora, katerega namen je, da se zaradi razbremenjevanja dela državnih odvetnikov, pa tudi sodišč in države kot potencialnega dolžnika, išče rešitev spornih razmerij že pred uvedbo pravdnega postopka. Temu pa je bilo v konkretnem primeru zadoščeno že z interakcijo, ki je potekala v stečajnem postopku tožeče stranke skozi postopek preizkusa terjatev, ki se je izvedel po pravilih ZFPPIPP. Dejstvo, da tožeča stranka pred vložitvijo tožbe ni postopala v skladu z določbo 27. člena ZDOdv, zato v tem primeru ne more predstavljati razloga za zavrženje tožbe.
Zastaranje se pretrga, ko dolžnik pripozna dolg. Pripoznava mora biti jasna, nepogojna in določna, pri razlagi izjave volje glede na njen namen, tj. začasna odvrnitev upnika od sodnega uveljavljanja terjatve, pa je treba oceniti, ali se dolžnikova izjava, kadar (vse) njeno sporočilo ni zajeto z besedami, glede na okoliščine, v katerih je dana, navzven kaže kot jasen izraz dolžnikove volje, da priznava dolg. Pri presoji ni odločilno, kako dolžnik sam vidi svojo izjavo, temveč kako je izjava (objektivno) videti.
Iz očitanih pavšalnih kršitev je razvidno nestrinjanje z oceno izvedenca, da pri tožnici ni potrebna razbremenitev krajšega delovnega časa. Tožeča stranka namreč vztraja, da zraven stvarnih razbremenitev v okviru njene preostale delovne zmožnosti potrebuje še časovno razbremenitev krajšega delovnega časa 4 ur. Odločitev o specialnosti izvedenca je predmet formalno procesnega vodstva in sodišče je pravilno v postopek pritegnilo sodnega izvedenca specialista medicine dela, prometa in športa. Odločilnega pomena za pravilno presojo delovne zmožnosti, je poznavanje različnih poklicev delovnih mest znotraj teh poklicev in zdravstvenih zahtev za zasedbo teh delovnih mest, kar sodi ravno v specialnost medicine dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00036835
ZNP člen 44. DZ člen 295. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-3. ZNP-1 člen 57.
prekinitev pravdnega postopka - postopek za odvzem poslovne sposobnosti - nepravdni postopek - obvestilo sodišča o postopku - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zakonska ureditev - procesna predpostavka za odločanje - sposobnost biti stranka postopka
Sodišče odredi prekinitev postopka, če se je zoper stranko začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti.
Na podlagi določila 44. člena Zakona o nepravdnem postopku, ki je prenehal veljati 15. 4. 2019, ko sta stopila v veljavo DZ in ZNP-1, je sodišče poslovno sposobnost odvzelo osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz drugega vzroka, ki je vplival na psihofizično stanje, niso bile sposobne skrbeti zase za svoje pravice in koristi.
V DZ in ZNP-1 instituta odvzem poslovne sposobnosti ni. Iz 295. člena prehodnih določb DZ pa sledi, da se šteje, da je oseba, ki ji je bila popolnoma odvzeta poslovna sposobnost v skladu z določbami ZNP, postavljena pod skrbništvo, tako da ta oseba ne more samostojno opravljati nobenih pravnih poslov, za osebe, ki jim je bila delno odvzeta poslovna sposobnost v skladu z določbami ZNP, pa se šteje, da imajo položaj otroka, ki je že dopolnil petnajst let, če pristojni organ ni odločil drugače.
Z uveljavitvijo DZ in ZNP-1 v aprilu 2019 postavitev odrasle osebe pod skrbništvo ni več posledica predhodnega odvzema poslovne sposobnosti. O postavitvi pod skrbništvo in o imenovanju skrbnika odloča sodišče.
Sodišče lahko že zaradi tega, ker mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na obstoj sposobnosti biti stranka in pravdno sposobnost kot procesni predpostavki, opravlja poizvedbe o izpolnjevanju le-teh. Na drugi strani pa so vsi državni organi, ki razpolagajo s potrebnimi podatki, te podatke dolžni posredovati tudi sodišču, ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00037521
ZKP člen 358, 358/1, 372, 372/1, 394, 394/1. KZ-1 člen 122, 122/1, 135, 158, 168, 168/1, 296, 296/1, 296/2.
oprostilna sodba - nasilništvo - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - kolektivno kaznivo dejanje - podrejen položaj - vznemirjanje - prestrašenost - prepovedana posledica - naklep - kršitev kazenskega zakona - sestavljeno kaznivo dejanje - grožnja - lahka telesna poškodba - razžalitev - predlagalni delikt - zasebna tožba
Obdolžencu se očita, da je oškodovanko najmanj dvakrat močno prijemal za roko, ji jo stiskal in zvijal, ji v maju leta 2011 in poletnih mesecih 2012 metal kamenje in ji v letu 2013 pošiljal grozilna sporočila. Kakršnakoli vsebina sporočil, ki bi omogočala presojo, ali so bila sms sporočila sploh grozilna ali ne, pa v opisu dejanja niti ni navedena.
Poleg navedenega pa se obdolžencu očita še, da je oškodovanki govoril naj bo tiho, sicer ga bo "fejst najebala", pri čemer ponovno niso navedene nobene dodatne okoliščine, v katerih naj bi bile besede izrečene, da bi sploh bilo mogoče razbrati njihov pomen. Iz takšne konkretizacije obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ne izhaja prepovedana posledica spravljanja v podrejen položaj (ki mora biti zajeta v obdolženčevem naklepu). Ni namreč mogoče zaključiti, da je bila intenzivnost in vrsta uporabljene sile takšna, da bi bilo mogoče šteti, da je obdolženec oškodovanko spravljal v podrejen položaj, saj sta "zgolj" prestrašenost in vznemirjenje oškodovanke logični posledici opisanih izvršitvenih ravnanj (dvakratni močan stisk in zvijanje roke, metanje kamenja).
Glede na obrazloženo je zaključiti, da dejanje kot je opisano v prvostopnem krivdoreku, ne vsebuje konkretizacije vseh zakonskih znakov obdolžencu očitanega kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1.
sodna pristojnost - veljavnost arbitražnega dogovora - arbitražna klavzula - izrek o nepristojnosti po uradni dolžnosti - distribucijska pogodba
Arbitražna klavzula, vsebovana v splošnih prodajnih pogojih na posameznih računih, bi se lahko nanšala le na morebitne spore iz teh posamičnih dobav hladilnikov in zamrzovalnikov, vsekakor pa ne na spore, ki izhajajo iz ustno sklenjene distribucijske pogodbe. Stranki s sklenitvijo distribucijskega razmerja nista določili pristojnosti arbitraže za reševanje sporov iz distribucijske pogodbe.
omejitev dovoljene izvršbe na nekatera sredstva oziroma predmete - možnost poplačila iz drugega dolžnikovega premoženja - izvršba na nepremičnine
Dolžnika sta predlagala izvzem stanovanjske hiše S. iz izvršbe tako, se opravi izvršba na drugo hišo G. Navajala sta, da drugi dolžnik ni zaposlen in je brez dohodkov, ter da se drugi dolžnik in tretji dolžnik preživljata le s pokojnino tretjega dolžnika. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da drugi dolžnik in tretji dolžnik nista niti trdila niti izkazala, da bi upnica lahko izterjevano terjatev s pripadki poplačala z izvršbo na hišo G. in ne s prodajo hiše S.
OZ člen 346, 358. ZPP člen 7, 212, 214, 245, 339, 339/1. DZ člen 67, 68.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - trajanje zunajzakonske skupnosti - delež na skupnem premoženju - dokazovanje z izvedencem - cenitev vrednosti nepremičnine - neizvedba dokaza - trditve stranke - neprerekane trditve - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv kršitve na pravilnost in zakonitost odločbe - zastaranje terjatve - zadržanje zastaranja
Neizvedba predlaganega dokaza in napačna ugotovitev sodišča prve stopnje o neprerekanosti nista vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe.
Zavzemanje za višjo ocenitev vrednosti celotne nepremičnine je – upoštevaje vsebino pritožbe – pritožniku v škodo. Ker ugotovljena skupna vlaganja pravdnih strank znašajo 85.100,48 EUR, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da predstavlja, glede na postavljene zahtevke, na katere je vezano, 4/10 nepremičnine skupno premoženje pravdnih strank, pri čemer je tožnikov delež 1/5 oziroma 20 % celotne nepremičnine.
V zvezi z dokazno oceno je treba uvodoma poudariti, da pri njenem oblikovanju nikakor ni nujno, da bi sodišče posamezni priči sledilo le v celoti ali pa ji sploh v ničemer ne bi sledilo. Možno je, da sodišče sledi zgolj delu izpovedbe, zato pritožbena navedba, da tožnikove resnicoljubnosti ni mogoče obravnavati selektivno, ne vzdrži. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dokazno oceno prvostopenjskega sodišča o prenehanja IZS pravdnih strank v letu 2004, saj je prepričljiva in izčrpna. Sodišče prve stopnje se je poglobljeno opredelilo do izpovedb vseh prič in obeh pravdnih strank. Zaključek je rezultat skrbne in vestne presoje vsakega pričanja posebej in nato vseh skupaj. Celoten dokazni sklop pa logično in življenjsko prepričljivo sestavlja celostno sliko relevantnega dogajanja med pravdnima strankama.
Glede zastaranja zahtevka, ki se nanaša na vlaganja v nepremičnino še pred nastankom IZS, in povračila vložka v nakup stanovanja po t. i. „Jazbinškovem zakonu“, ni bilo sporno, da sta terjatvi nastali (še) pred začetkom IZS. Ob upoštevanju določbe 358. člena OZ in ugotovitve, da je IZS pravdnih strank prenehala leta 2004, je zadržano zastaranje pričelo teči z začetkom leta 2005, ko pogojev za zadržanje zastaranja ni bilo več. Od razpada IZS pa do vložitve tožbe v letu 2007 je preteklo že več kot šest let. To pomeni, da je petletni splošni zastaralni rok iz 346. člena OZ v času vložitve predmetne tožbe že potekel, kar utemeljuje zaključek prvega sodišča o zastaranju terjatev.
obnova pravnega postopka - postulacijska sposobnost - motenje posesti
Predlog za obnovo postopka je zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti nedovoljen in ga je sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 91. člena ZPP pravilno zavrglo.
DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00038416
ZIZ člen 270, 272. URS člen 56. DZ člen 7, 159, 161, 162, 162/1-4.
posebno ustavno varstvo otrokovih pravic - največja korist otroka - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe - restriktivno tolmačenje pojma težko nadomestljive škode - nastanek nepopravljive škode - nastanek težko popravljive škode - sprememba pravnomočne začasne odredbe - vzgoja in varstvo - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti
Pravica do stikov je v prvi vrsti pravica otroka. Namen stikov je v tem, da otrok preko stikov ohrani ali pridobi občutek čustvene navezanosti, medsebojne pripadnosti in povezanosti s staršem, s katerim ne živi.
V fazi postopka izdaje spremembe začasne odredbe ne gre za presojo, kdo od staršev je primernejši za varstvo in vzgojo otroka, temveč gre za vprašanje, ali so se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je bila izdana začasna odredba oziroma, če je odpadel razlog, zaradi katerega je bila izdana. Iz listin spisa dejansko izhaja, da je odpadlo kar nekaj stikov nasprotnega udeleženca s hčerjo, vendar kljub temu stiki še niso tako okrnjeni, da bi jo bilo potrebno začasno zaupati v varstvo in vzgojo nasprotnemu udeležencu.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 105a, 105a/3, 339, 339/2, 339/2-2. ZST-1 člen 34a, 34a/7.
neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - izločitev sodnika - izločitev sodnika na zahtevo stranke - razlogi za izločitev sodnika - pristranskost sodnika - dvom v nepristranost sodnika - pravočasnost zahteve za izločitev sodnika
Posledica iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, da se pritožba šteje za umaknjeno, nastopi, če taksni zavezanec ne plača takse v roku, ki mu ga v plačilnem nalogu določi sodišče, hkrati pa niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks.
Prva toženka pravno relevantnih ugotovitev sodišča prve stopnje o neplačilu zadevne sodne takse ni izpodbijala. Ob takih neizpodbitih ugotovitvah in dejstvu, da predloga za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse prva toženka ni vložila, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen.
Ker je bilo o tem, da je prva toženka dolžna plačati sodno takso po navedenem nalogu, že pravnomočno odločeno, slednje ne more biti predmet preizkusa v tem pritožbenem postopku.
ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - ugovori zoper sklep o dovolitvi izvršbe - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi - izvršba na podlagi izvršilnega naslova
Za vložitev ugovora zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma navedena v prvem odstavku 55. člena ZIZ.