KZ člen 244, 244/1, 244/2. KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 18, 18/1. ZGD-1 člen 6, 10.
zloraba položaja ali pravic - kreditna pogodba - sklenitev kreditne pogodbe - soglasje k poslom upravljanja - omejitev pristojnosti uprave v zvezi s sklepanjem poslov - naknadna odobritev uprave - prosta presoja dokazov - nadzorstvena dolžnost - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika - uporaba milejšega zakona - prepoved dvojnega sojenja o isti stvari
Soglasje (odobritev) uprave, ki temelji na pomanjkanju informacij in preslepitvi oziroma zamolčanju ključnih dejstev s strani obtoženca o tem, da je posel za oškodovano pravno osebo škodljiv, ni iskreno, zato nima dejanske veljave in ne more ekskulpirati obtoženca, ki je naklepno ravnal protipravno in povsem netransparentno. Četudi bi bilo moč članom uprave očitati premajhno skrbnost in je to lahko podlaga za odškodninsko odgovornost, to ne izključuje obtoženčeve kazenske odgovornosti.
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da gre v primeru sporne vloge za revizijo kot izredno pravno sredstvo, ustrezno presojalo njeno dopustnost in dovoljenost. Ob tem je sodišče povsem pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka vložila nedovoljeno pa tudi nepopolno revizijo, zato jo je na podlagi prvega odstavka 91. člena in prvega odstavka 374. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
stvarna pristojnost sodišča - pristojnost okrajnega sodišča - vrednost tožbenega zahtevka - ocenjena vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - seštevek vrednosti spornih predmetov - dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - drugačna dejanska in pravna podlaga - ista dejanska in pravna podlaga - uveljavitev predkupne pravice - razveljavitev kupoprodajne pogodbe - sklenitev kupoprodajne pogodbe - vmesni ugotovitveni zahtevek
V primeru uveljavljanja več zahtevkov v isti tožbi zoper isto toženo stranko, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se pristojnost določi po seštevku vrednosti vseh zahtevkov. Kadar imajo zahtevki v tožbi različno podlago, pa se pristojnost določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (prvi in drugi odstavek 41. člena ZPP).
ZPP člen 137, 394, 394-10, 396, 396/3. ZNP člen 37. ZNP-1 člen 216, 216/1. ZIZ člen 65.
nepravdni postopek - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - objektivni rok za obnovo postopka - pravnomočnost odločbe - izdaja odločbe pritožbenega sodišča - vročitev odločbe o pritožbi - odprava odločbe - prepozen predlog - rok za vložitev tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe
Ali začne 5-letni objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka teči s trenutkom izdaje odločbe višjega sodišča ali s trenutkom vročitve odločbe stranki, v konkretnem primeru ni odločilno, ker je predlog v vsakem primeru vložen prepozno.
evropski nalog za izvršbo - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - tuja sodna odločba
Upniku se je pripetila očitna pisna napaka pri sestavi predloga za izvršbo in to ne pomeni, da odločba občinskega sodišča ne obstaja, da ta ni bila potrjena kot evropski nalog za izvršbo s potrdilom istega sodišča in da po tej listini dolžnik ni dolžan upniku plačati izterjevanega zneska.
Kljub temu pa pritožbeno sodišče dodaja, da iz dopis in uradnega zaznamka o zbranih obvestilih A. R., zdravnice psihiatrične bolnišnice ..., res da izhaja, da se obdolženec zdravi zaradi paranoidne shizofrenije ter da je odvisen od več psihoaktivnih snovi in da je bil v tej bolnišnici že večkrat hospitaliziran, kar pa še ni zadostna podlaga za sklepanje, da je pripor zoper obdolženca potrebno izvajati v ustreznem zdravstvenem zavodu. To bo predmet nadaljnjega kazenskega postopka, po pridobitvi že odrejenih izvedeniških mnenj s področja psihiatrije in klinične psihologije. Pritožbeno sodišče pa je prepričano, da ima obdolženi že sedaj v priporu možnost jemanja vseh predpisanih zdravil.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - tožba zaradi nedopustnosti izvršbe - lastništvo predmeta izvršbe - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - prekluzija dejstev in dokazov - tretja oseba
Prekluzija, ki jo določata drugi in tretji odstavek 60. člena ZIZ za dolžnika, velja tudi za tretjo osebo, ker šesti odstavek 65. člena ZIZ določa, da se v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na predmetu izvršbe nedopustna, ki jo sproži tretji, smiselno uporablja tudi 60. člen ZIZ. Tretji odstavek 60. člena ZIZ določa, da nova dejstva in nove dokaze upošteva sodišče samo, če jih dolžnik navaja oziroma predlaga v pripravljalni vlogi, vloženi v roku, ki mu ga je dalo sodišče zaradi odgovora na upnikove navedbe v odgovoru na tožbo. Navedene omejitve veljajo tudi za upnika, ki je tožen v pravdnem postopku na nedopustnost izvršbe.
Prepozne so bile navedbe, ki jih je toženka dala na naroku 2. 10. 2019 in s katerimi je zatrjevala, da je zarubljene predmete izročila dolžniku v last kot del pravnega posla ob razdelitvi skupnega premoženja.
Sodišče prve stopnje je navedlo prepričljive argumente, na podlagi katerih je ugotovilo, da so premičnine last tožnice, čeprav se nahajajo v stanovanju dolžnikove partnerke, kjer prebiva dolžnik, občasno pa tudi otroci od tožnice in dolžnika, ko so pri dolžniku na stikih.
ZP-1 člen 26, 26/6, 155, 155/1, 155/1-8. ZVoz-1 člen 56, 56/8.
odmera sankcije pod mejo - posebne olajševalne okoliščine - specialni povratnik - globa za prekršek - prepoved reformatio in peius - sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - odmera sankcije - glavna in stranska sankcija - finančna stiska
Predlagatelj postopka o prekršku, ki je na kraju kršitve obdolženemu zasegel osebni avtomobil, je v obdolžilnem predlogu prvostopenjskemu sodišču predlagal odvzem osebnega avtomobila v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZP-1, vendar pa prvostopenjsko sodišče predlagane stranske sankcije ni izreklo in je v izreku sodbe navedlo, da je bil zaseženi osebni avtomobil vrnjen lastnici. Obrazložitev prvostopenjske sodbe bi zato morala vsebovati razloge, zakaj sodišče predlagane stranske sankcije odvzema predmetov ni izreklo, česar pa ne vsebuje. Obrazložitev prvostopenjske sodbe zato v zvezi s tem nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, v kar pa pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ni posegalo, saj bi s tem ravnalo v škodo obdolženega oziroma bi kršilo načelo prepovedi reformatio in peius.
omejitev dovoljene izvršbe na nekatera sredstva oziroma predmete - možnost poplačila iz drugega dolžnikovega premoženja - izvršba na nepremičnine
Dolžnika sta predlagala izvzem stanovanjske hiše S. iz izvršbe tako, se opravi izvršba na drugo hišo G. Navajala sta, da drugi dolžnik ni zaposlen in je brez dohodkov, ter da se drugi dolžnik in tretji dolžnik preživljata le s pokojnino tretjega dolžnika. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da drugi dolžnik in tretji dolžnik nista niti trdila niti izkazala, da bi upnica lahko izterjevano terjatev s pripadki poplačala z izvršbo na hišo G. in ne s prodajo hiše S.
prepozna pritožba - COVID-19 - tek pritožbenega roka v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Zaradi obvladovanja in preprečevanja širjenja bolezni SARS - COV - 2 (COVID - 19) je predsednik vrhovnega sodišča 13. 3. 2020 sprejel Odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih, po kateri v času njihovega izvajanja procesni roki v sodnih postopkih od 16. 3. 2020 ne tečejo, z izjemo nujnih zadev, med katere sodi tudi obravnavana. Enako ureditev je ohranil Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS - COV - 2 (COVID - 19), ki je pričel veljati 29. 3. 2020, in na njegovi podlagi izdani odredbi predsednika vrhovnega sodišča s 30. 3. 2020 in 4. 5. 2020. Obe navedeni odredbi sta sicer pri zadevah zavarovanja izmed nujnih zadev izvzeli dejanja, ki zahtevajo osebne stike izvršitelja, udeležencev in drugih oseb v teh postopkih, in oprava teh dejanj ni nujna zaradi odvrnitve nevarnosti za življenje in zdravje ljudi ali premoženje večje vrednosti. Izjema se torej ni nanašala na odločanje sodišč, temveč na neposredno izvedbo dejanj, pri katerih bi lahko prišlo do širjenja okužbe.
DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00040985
ZDen člen 51, 60, 60/1, 73. Navodilo za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo (1991) člen 23.
denacionalizacijski postopek - odškodnina v obliki obveznic - postopek za določitev odškodnine - odškodnina po ZDen - vrnitev podržavljenega premoženja v naravi - denacionalizacijski zavezanec - možnost sodelovanja v postopku - upravni postopek - sodelovanje v upravnem postopku - položaj stranke v denacionalizacijskem postopku - pravica do izjave - vezanost sodišča na pravnomočno upravno odločbo - ugotavljanje pogoja vzajemnosti - državljanstvo denacionalizacijskega upravičenca
V postopku po 73. členu ZDen mora sodišče presoditi, ali so izpolnjene vse predpostavke za priznanje odškodnine. Ena od teh je, da je upravičenec do te odškodnine zavezanec v postopku denacionalizacije, nadaljnji pa, da se iz njegovih sredstev vrne nepremičnina v naravi in da je to nepremičnino pridobil odplačno.
Ker v obravnavanem primeru upravni organ nasprotnemu udeležencu ni priznaval položaja stranke v delu upravnega postopka, ki se je nanašal na vrnitev poslovnega prostora, temveč le v delu postopka glede podstrešnega stanovanja, ni mogoč zaključek, da je imel nasprotni udeleženec konkretno možnost uresničiti svojo pravico do izjave v upravnem postopka v delu, ki se je nanašal na vrnitev poslovnega prostora.
Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da je vezano na upravno odločbo, na podlagi katere je bil upravičencem vrnjen poslovni prostor. Zgolj v primeru, če ima stranka sodnega postopka v predhodnem upravnem postopku konkretno možnost sodelovanja oziroma konkretno možnost uresničitve svoje pravice do izjave, jo v njem izdana pravnomočna odločba zavezuje v sodnem postopku.
ZD člen 28, 28/4, 145, 145/1, 210, 210/2, 210/2-3. SPZ člen 72.
zapuščinski postopek - dedovanje - dedni delež - vračunanje darila - vrednost darila - ugotovitev namembnosti zemljišča - izvedensko mnenje - spor o dejstvih - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - prekinitev postopka - napotitev na pravdo - vsebina sklepa o dedovanju - dedni dogovor - skupna lastnina dedičev
Med dediči je nastal spor o statusu oziroma o namembnosti zemljišča v času daritve in s tem tudi o njegovi vrednosti na dan smrti zapustnikov, torej o vrednosti premoženja, ki naj se dedinji vračuna v dedni delež in ki se upošteva tudi pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine (četrti odstavek 28. člena ZD). Gre za spor o dejstvih, v takšnem primeru pa zapuščinsko sodišče (in ne pritožbeno sodišče) ni pooblaščeno, da samo ugotavlja vrednost darila, temveč mora zapuščinsko sodišče na podlagi 3. alineje drugega odstavka 210. člena ZD postopek prekiniti in na pravdo napotiti stranko, katere pravica je manj verjetna.
DZ člen 239, 239/2, 239/3, 262, 262/1, 262/2. ZNP-1 člen 42.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrb za pravice in koristi na premoženjskem področju - razpolaganje s premoženjem - upravljanje premoženja - delovanje v pravnem prometu - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - oseba, mlajša od 15 let
Obseg skrbništva je vezan na dohodkovno-premoženjsko sfero nasprotne udeleženke in z njo povezanim postopanjem (nastopanjem) pravne narave. Razen na omenjenih področjih pa bo lahko nasprotna udeleženka živela, delovala, se družila in svobodno izražala oziroma nastopala kot vsaka druga odrasla oseba.
ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - ugovori zoper sklep o dovolitvi izvršbe - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi - izvršba na podlagi izvršilnega naslova
Za vložitev ugovora zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma navedena v prvem odstavku 55. člena ZIZ.
vrnitev dela plačila - povrnitev škode - pogodbeni dogovor - vsebina dogovora - dogovorjena dela - dogovorjen obseg gradbenih del - dogovor o ceni - ocena verodostojnosti izpovedbe - sorodstveno razmerje do prič - dokazna ocena
Indic v prid tožbeni trditvi o vsebini pogodbenega dogovora bi lahko bilo mnenje izvedenca o koristnosti izolacije, a mnenje strokovnjaka o objektivni koristnosti izolacije fasadnega podzidka, ki bi nenazadnje le zmanjšala – in ne preprečila – nastanek toplotnega mostu, ne vzbuja dvoma o večji teži dokazov, ki podpirajo toženčevo trditev o vsebini dogovora.
OZ člen 100, 100/3, 103, 105, 105/2, 105/3, 468, 468/1, 470, 470/1, 470/2.
dvostranske pogodbe - odgovornost za stvarne in pravne napake izpolnitve - pravice kupca - pravočasnost izpolnitve kot bistven element - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - primeren dodatni rok za izpolnitev - razveza pogodbe - odstop od pogodbe - kršitev neznatnega pomena
Če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe, mora pogodbi zvesta stranka pred odstopom drugo stranko poprej pozvati k izpolnitvi v primernem dodatnem roku (drugi odstavek 105. člena OZ). Enako ravnanje je potrebno, kadar ima izpolnitev stvarne ali pravne napake (prvi odstavek 470. člena OZ v zvezi s tretjim odstavkom 100. člena OZ). Brez dodatnega roka je mogoče odstopiti od pogodbe le, kadar drugi pogodbenik po obvestilu o napaki sporoči, da pogodbe ne bo izpolnil, ali ko iz okoliščin primera očitno izhaja, da pogodbe niti v dodatnem roku ne bo mogel izpolniti (drugi odstavek 470. člena OZ).
Pravdni stranki sta se sporazumeli, da bo toženec v primeru ugotovljenih kršitev pogodbe tožniku postavil rok za njihovo odpravo; izjema so kršitve, katerih narava je takšna, da njihova odprava ni več mogoča - v tem primeru se šteje pogodba za razvezano z dnem ugotovitve kršitve. Udeleženka bi morala delo po pogodbi opravljati od 7. do 15. ure, v resnici pa je delala od 8. do 16. ure. Pritožba ima prav, da gre za kršitev neznatnega pomena, zaradi katere od pogodbe ni mogoče odstopiti. Bistveno je, da je kljub zamiku začetka in konca delovnega časa delala osem ur dnevno. Ugotovljena kršitev glede vodenja dnevne evidence o prisotnosti udeleženke programa na delu pa je bila brez dvoma odpravljiva. Toženec bi tožniku moral omogočiti, da to evidenco v dodatnem roku uredi. Do razveze pogodbe bi lahko prišlo šele, če tožnik niti po izteku roka te obveznosti ne bi izpolnil.
sodna pristojnost - veljavnost arbitražnega dogovora - arbitražna klavzula - izrek o nepristojnosti po uradni dolžnosti - distribucijska pogodba
Arbitražna klavzula, vsebovana v splošnih prodajnih pogojih na posameznih računih, bi se lahko nanšala le na morebitne spore iz teh posamičnih dobav hladilnikov in zamrzovalnikov, vsekakor pa ne na spore, ki izhajajo iz ustno sklenjene distribucijske pogodbe. Stranki s sklenitvijo distribucijskega razmerja nista določili pristojnosti arbitraže za reševanje sporov iz distribucijske pogodbe.