inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vzdrževalna dela
Sprememba trase objekta, ne glede na razloge zanjo, ne more pomeniti vzdrževalnih del v skladu z ZGO-1. Gradnja objekta-sekundarne javne kanalizacijske veje, bi se torej na drugi lokaciji lahko začela le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
ZDavP-2 člen 102. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 40, 43.
obročno plačilo davčnega dolga - pogoji za dovolitev obročnega plačila dolga - preprečitev hujše gospodarske škode
Dokazil, ki jih je predložila tožeča stranka (projekcija poslovanja za obdobje petih let, reprogramiranje poslovnih obveznosti ter konsolidacija glede nabavnih virov), ni mogoče šteti za zadostne za zaključek, da bi odlog oz. obročno plačilo omogočilo preprečiti hujšo gospodarsko škodo. Zgolj na podlagi same projekcije poslovanja, brez konkretnih dogovorov kako se bodo obveznosti z dobavitelji poravnavale in brez konkretnega ovrednotenja učinkov le-teh, ki se bodo pokazali v kasnejših obdobjih, tožeča stranka ni izkazala, da bo razpolagala z zadostnimi sredstvi tako za poplačilo predmetnega dolga kot tudi za izpolnjevanje tekočih davčnih obveznosti.
ZGO-1 člen 74c. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove mesta Maribor člen 16, 16/3, 16/3-2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - nezahtevni objekt - odmiki
Res je sicer, da je tožeča stranka gradnjo v določenem delu izvajala v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem in da je bil v zvezi s tem zoper njo uveden inšpekcijski postopek. Vendar navedena okoliščina na ugotovitev, da je objekt v delu, v katerem je predvidena gradnja zimskega vrta, legalno zgrajen, nima vpliva. To pa po presoji sodišča pomeni, da so pogoji za uporabo določbe 2. alinee tretjega odstavka 16. člena Odloka o PUP glede dovoljenosti gradnje nezahtevnega objekta na meji sosednjega zemljišča (to je na meji zemljišča tožeče stranke) izkazani.
licenca za opravljanje dejavnosti - preizkus usposobljenosti - strokovna usposobljenost
Ker tožnica ni pristopila k preizkusu usposobljenosti, ki ji je bilo naloženo s pravnomočno odločbo zbornice z dne 5. 6. 2013, je posledično zbornica utemeljeno izdala izpodbijano odločbo, za kar ima pooblastilo v ZZdrS in na njegovi podlagi sprejetim Pravilnikom o zdravniških licencah. V obravnavni zadevi gre za neizpolnjevanje pogoja za pridobitev licence, saj gre za neizpolnitev naloženega preizkusa usposobljenosti po pravnomočni odločbi.
Računi družbe A. d.o.o. so tako pomanjkljivi, da iz njih ni mogoče jasno in brez dvoma prepoznati narave in obsega poslovnega dogodka. Tožnik k računom ni predložil dokumentacije, iz katere bi izhajal natančnejši opis storitev, za katere so bili računi izdani. Iz računov niso razvidni količina, vrsta in obseg opravljenih storitev, kar je po določbah 82. člena ZDDV-1 obvezen podatek na računu, račun z vsemi obveznimi sestavinami pa po določbah 67. člena ZDDV-1 pogoj za uveljavljanje pravice do odbitka DDV. Kot pravilno navede že davčni organ, pavšalno zaračunavanje potnih stroškov brez navedbe relacije, časa in osebe oziroma namena, s katerim je ta oseba opravila pot, onemogoča preveritev, ali so bile storitve dejansko opravljene. Enako velja za izvedbo izobraževanj, v zvezi s katerimi tožnik ni predložil programa izobraževanj, seznama udeležencev oziroma drugega dokazila o dejanski izvedbi izobraževanja.
Formalnosti ne smejo presegati tistega, kar je nujno potrebno za pravilno obračunavanje in pobiranje davka oziroma za izvrševanje nadzora. Zahteve glede navedkov na računu tako ne smejo praktično onemogočiti, ali pretirano otežiti uveljavljanje odbitka DDV. Glede na pomanjkljivo vsebino računov, kar v zvezi s posameznimi računi priznava celo tožnik sam, je davčni organ od tožnika zahteval drugo pisno dokumentacijo, ki bi izkazovala, katere storitve naj bi zanj opravila družba A. d.o.o. Zahteva po obstoju poslovne dokumentacije v zvezi z zaračunanimi storitvami je po navedenem razumna in pretirano ne otežuje uveljavljanja pravice do odbitka vstopnega DDV.
ZMZ-1 člen 16, 16/1, 16/2, 16/7, 20, 21. ZUP člen 8. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) člen 25. Listina EU o temeljnih pravicah člen 21, 24.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - prosilec iz Afganistana - mladoletnik brez spremstva - postavitev zakonitega zastopnika - načelo otrokove največje koristi - neenako obravnavanje - obrazložitev odločbe - časovna zamuda pri vložitvi prošnje - načelo materialne resnice
Z vidika varovanja načela največje otrokove koristi je pomemben ugovor neenakega obravnavanja v zvezi s subsidiarno zaščito, na katerega tožena stranka v odgovoru na tožbo ni odgovorila. Tudi iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ali je morebiti tožena stranka spremenila politiko vračanja mladoletnikov brez spremstva v Afganistan. Vendar primerjava primerljivih zadev z obravnavano zadevo pokaže, da ni mogoče zaključiti, da bi tožena stranka tožnika neenako obravnavala glede na predhodne zadeve v bistveno primerljivih okoliščinah v zvezi s podeljevanjem subsidiarne zaščite.
V okoliščinah kot so v konkretnem primeru časovna zamuda mladoletnika brez spremstva ne more igrati nobene pomembne vloge v dokazni oceni o verodostojnosti tožnikovega strahu pred preganjanjem ali resno škodo bodisi z vidika prvega kriterija (notranja nekonsistentnost med tožnikovimi izjavami v postopku in njegovimi ravnanji pred začetkom postopka), bodisi z vidika tretjega kriterija za oceno verodostojnosti (verjetnost, da so se dogodki preganjanja odvijali tako, kot je opisal tožnik, in da je njegovi izpovedbi mogoče verjeti v čim bolj objektivnem smislu).
Z vidika uresničevanja načela materialne resnice v upravnem postopku v azilnih zadevah je bistveno, da se v postopku ugotovi čim bolj verjetno dejansko stanje in v ta namen ugotovi „vsa dejstva“, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, ne pa zgolj tista, ki govorijo v prid negativni oceni verodostojnosti. V zadevah mednarodne zaščite gre namreč za ugotavljanje verjetnosti obstoja določenega dejstva, to je utemeljenega strahu iz 2. odstavka 20. člena ZMZ-1, pri čemer zaradi možne kršitve absolutne pravice iz 3. člena EKČP oziroma 4. člena Listine zadošča stopnja verjetnosti, ki je zaznavno nižja od 50%. Tožena stranka pa ni selektivno obravnavala (upoštevala) le posameznih poročil o stanju, ampak je selektivno obravnavala tudi vsebine znotraj istega poročila.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - stroški postopka - ponovni postopek
Odločba prvostopenjskega organa je bila odpravljena in zadeva vrnjena v ponovno odločanje istemu organu. To pomeni, da v zadevi še ni bilo odločeno z odločbo ali sklepom, s katerim bi bil postopek končan. Ker je obveznost plačila odvisna od uspeha v postopku (113. in 114. člen ZUP), se šele v odločbi, s katero je postopek končan, določi, kdo jih trpi (118. člen ZUP). Drugostopenjski organ torej ne odloča o stroških postopka, kadar zadevo vrne prvostopenjskemu organu.
ZDavP-2 člen 143, 146, 146/1, 151, 156, 157, 157/5.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - potrdilo o izvršljivosti
Določbe ZDavP-2 niti ZUP za primere, kot je obravnavani, ne dajejo pristojnosti davčnemu organu, da bi preverjal, ali je potrditev izvršljivosti pravilna in da klavzulo izvršljivosti tožnik lahko izpodbija le pri organu, ki je potrdil izvršljivost, ne pa v predmetnem postopku davčne izvršbe. Pri tem je za odločitev relevantno tudi, da po petem odstavku 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.
Ker se šteje, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komunalno omrežje, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti, tožnik ne more uspeti z navajanjem, da mu mora organ povrniti (poleg oprostitve plačila komunalnega prispevka) strošek dela izdelave fekalnega priključka, saj gre za strošek izdelave hišnega priključka (kar izhaja tudi iz k tožbi priloženega računa), ki ga glede na peti odstavek 79. člena ZPNačrt trpi vsak zavezanec za plačilo komunalnega prispevka sam.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - darilna pogodba - odlog ugotavljanja davčne obveznosti
O tem, ali gre za odsvojitev kapitala iz drugega odstavka 100. člena ZDoh-2, odloči davčni organ na podlagi priglasitve odsvojitve kapitala pri davčnemu organu, če je tako določeno v zakonu, ki ureja davčni postopek, torej na podlagi priglasitve na način in v roku, ki ga določa ZDavP-2 v členu 331. Glede na sodno prakso gre za materialni prekluzivni rok, kar pomeni, da s potekom roka pravica do ugodnosti ugasne.
ZBPP člen 13, 13/1, 13/2, 14, 14/1, 14/2, 14/3. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUPJS člen 17, 18.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezpalčne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - hipoteka - zaznamba prepovedi obremenitve in odtujitve
Ne glede na to, da iz zemljiške knjige sicer izhaja, da je na nepremičnini vknjižena hipoteka ter zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, to (samo po sebi) še ne pomeni nezmožnosti razpolaganja s premoženjem v tem smislu, da bi bilo to mogoče upoštevati kot okoliščino, zaradi katere se po zakonu premoženja v takem primeru ne bi upoštevalo pri ugotavljanju finančnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnica ne v prošnji ne v tožbi ne navaja nobenih okoliščin, ki bi v smislu tretjega odstavka 14. člena lahko utemeljeno kazale na to, da gre za premoženje, s katerim tožnica oziroma njen mož dejansko ne bi mogla razpolagati.
davek na dodano vrednost - pravica do odbitka vstopnega DDV - dodatna odmera DDV - subjektivni element - dobava odpadnih surovin
Sodišče se strinja z ugotovitvami davčnega organa, da bi tožnik kot pravna oseba, ki se ukvarja z odpadnimi surovinami, moral vedeti, da je dolžan zagotavljati pot odpadnih surovin po predpisih o varstvu okolja. Tožnik bi zato moral od tistega, ki mu je predal odpadke, zahtevati evidenčni list o ravnanju z odpadki, ali pa vsaj hraniti listinsko evidenco o kakovosti in teži pripeljanega materiala Zato bi bilo od tožnika kot dobrega gospodarstvenika tudi po presoji sodišča utemeljeno pričakovati, da bi od oseb, ki mu dobavljajo odpadne surovine, zahteval ustrezne listine. Navedenih listin pa tožnik ni zahteval.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za notranje zadeve - detektivska dejavnost - upokojenec
Posebni pogoji za opravljanje detektivske dejavnosti so predpisani zaradi javnega interesa. Oblike dela detektivov so v 3. členu ZDD-1 izrecno določene tako, da tožnik ne more biti hkrati upokojenec in opravljati detektivsko dejavnost kot svoboden poklic, saj zakon, ob upoštevanju načela sorazmernosti in javne koristi, tega ne dovoljuje.
ZOdv člen 25, 30, 30/1, 30/1-7. ZUP člen 144, 144/1.
izbris iz imenika odvetnikov - osebni stečaj - pogoji za opravljanje dejavnosti - poslovna sposobnost - skrajšani ugotovitveni postopek
Opravljanje odvetništva je neločljivo povezano s posameznikom kot fizično osebo in torej odvetnik, ki se mu delno omeji poslovna sposobnost, ne izpolnjuje več enega od pogojev za opravljanje tega poklica. Pri tem ni pomembno, ali odvetnik opravlja poklic samostojno ali kot zaposleni odvetnik v odvetniški družbi, saj mora v obeh primerih za opravljanje poklica izpolnjevati povsem enake pogoje.
Odločitev tožene stranke temelji na pravnomočnem sklepu Okrožnega sodišča v Celju o uvedbi postopka osebnega stečaja nad tožnikom. Sodišče zato meni, da je imela tožena stranka v tem sklepu uradni podatek, torej podlago za sprejem odločitve v skrajšanem ugotovitvenem postopku.
tožba zaradi molka organa - dovoljenje ministrstva - spor polne jurisdikcije
Tožeča stranka je po presoji sodišča utemeljeno vložila tožbo zaradi molka upravnega organa. Tožena stranka sicer dejstvu, da ni odločila pravočasno, ne oporeka, vendar pa meni, da je odlašanje z odločitvijo upravičeno, saj še vedno čaka na odločitev tožilca Zdravniške zbornice Slovenije in mnenje strokovnega organa, četudi za slednjega ugotavlja, da ni povsem jasno, kdo naj bi podal tako oceno. Sodišče meni, da razlogi, ki jih navaja tožena stranka, niso razlogi, ki bi jih bilo mogoče šteti za upravičene razloge, da še ni sprejela odločitve, še zlasti ne zato, ker postopek sedaj teče več kot tri leta. Tožena stranka je namreč tista, ki mora skladno z določbo 35. člena ZZDej preveriti in zbrati vse podatke o tem, ali tožeča stranka izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti hiperbarične medicine.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - skladnost projekta s prostorskim aktom
Gradnja (oziroma legalizacija) spornega objekta ni skladna z namembnostjo območja po Planu občine, s tem pa tudi ne s PUP, saj se ta sklicuje na Plan. Sodišče zato pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, da projekt ni skladen z prostorskim aktom, s tem pa tudi ni izpolnjen eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, določenih v prvem odstavku 66. člena ZGO-1.
Dejstvo, da je tožnik gradil na isti lokaciji in na gabaritih stavb, ki so obstajale že več kot sto let pred tem, ni argument, ki bi ga morala tožena stranka upoštevati in mu izdati gradbeno dovoljenje. Tožnik namreč prezre, da je za rušenje in ponovno graditev objekta treba pridobiti gradbeno dovoljenje, ne glede na to, ali ostaja nov objekt v enakih gabaritih, kot je bil predhodni objekt. Pri odločanju o pridobitvi gradbenega dovoljenja je zato pomembno, ali je taka gradnja v trenutku odločanja skladna s prostorskimi akti.
elektronske komunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - naročniško razmerje - formularna pogodba - splošni poslovni pogoji - sprememba splošnih pogojev - prekinitev pogodbe - strošek zaradi prekinitve pogodbe
Ob sklenitvi naročniške pogodbe v obravnavanem primeru tožeča stranka med stroške, ki nastanejo zaradi prekinitve pogodbe, ni vključila spornega administrativnega stroška za prekinitev naročniškega razmerja. Ker pa so stroški, ki nastanejo ob prekinitvi pogodbe, obvezna sestavina pogodbe, ki jo zakon določa v korist naročnika kot šibkejše stranke, in bi jih tožeča stranka kot operater morala predvideti že ob sklenitvi pogodbe, se sodišče strinja s toženo stranko, da tožeča stranka ne more enostransko dopolnjevati naročniške pogodbe z vključitvijo obravnavnega administrativnega stroška za prekinitev pogodbe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - uporabno dovoljenje po samem zakonu
Obstoječi objekt je konstrukcijska celota in noben njegov del ne izpolnjuje pogoja za nezahtevni ali enostavni objekt, saj so vsi deli, osnovna stavba in prizidki z nadstreškom, med seboj povezani preko skupne konstrukcije strehe in ostalih nosilnih delov konstrukcije (npr. razvidno je, da ima vzdolžni severni prizidek predvsem funkcijo vhoda, manjši severni prizidek pa ima dve okenski odprtini in je dostop vanj predviden z notranje strani), zato ne more predstavljati nezahtevnega ali enostavnega objekta.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - načelo zaslišanja
Tožnica je bila s predmetom obravnavanega inšpekcijskega postopka seznanjena že v pozivu prvostopenjskega organa z dne 23. 4. 2015 in nato še v vabilu na ogled in zaslišanje. Že od navedenega poziva, v katerem je bila pozvana, da se izjavi o obsegu del in s tem o dimenzijah objekta, ji je bilo znano, da je to eno od vprašanj, ki bodo obravnavana v postopku. V nadaljevanju postopka je prisostvovala inšpekcijskemu pregledu, v okviru katerega so bile izvedene meritve, na kraju ogleda pa je bila tudi zaslišana. Tožnica je torej vedela, katera dejstva so bistvena za odločitev, in je imela možnost, da se o njih tudi izjavi.
Presoja, da gre v tem primeru za nelegalno gradnjo (kar upravičuje izrečene inšpekcijske ukrepe), je oprta na ugotovljene dimenzije objektov in neizkazano pravico graditi. Pritlični objekt, talna AB plošča na zahodni strani objekta in podporni zid na vzhodni in severni strani nad objektom, ki tvorijo enovito konstrukcijo, tako spadajo med manj zahtevne objekte, podporni zid na severni strani pa med nezahtevne objekte. V prvostopenjski odločbi je v ustrezni meri pojasnjeno, zakaj obravnavani objekti ob svoji gradnji (v letih 2004 in 2005), niti kasneje, vse do izdaje izpodbijane odločbe, niso mogli biti uvrščeni med enostavne objekte, za gradnjo katerih gradbeno dovoljenje ne bi bilo potrebno.
ZSZ člen 60, 61. ZGO-1 člen 218b, 218b/1, 218b/1-2.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - obveznost plačila komunalnega prispevka - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo - ustavnost oziroma nezakonitost občinskega odloka
Že možnost izvedbe priključkov na javna omrežja pomeni dejansko možnost njihove izvedbe, zato dejstvo, da bi morali priključki potekati preko zemljišča, ki ni v lasti tožnikov, še ne pomeni, da te možnosti ni.