S tem, ko je normodajalec v uredbi, izdani na podlagi ZV-1, kot podlago za odmero vodnega povračila za kopališča predpisal izključno površino vodnega zemljišča, je torej ustvaril ureditev, po kateri se vodno nadomestilo lahko odmerja le za kopališča na vodnih zemljiščih v lasti države.
ZSZ člen 60, 61. ZGO-1 člen 218b, 218b/1, 218b/1-2.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - obveznost plačila komunalnega prispevka - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo - ustavnost oziroma nezakonitost občinskega odloka
Že možnost izvedbe priključkov na javna omrežja pomeni dejansko možnost njihove izvedbe, zato dejstvo, da bi morali priključki potekati preko zemljišča, ki ni v lasti tožnikov, še ne pomeni, da te možnosti ni.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - res iudicata
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da so v obrazložitvi odločbe z leta 1973 navedene drugačne tlorisne dimenzije objekta, kot je obravnavni, prizidano stopnišče pa ni niti omenjeno. Poleg tega je iz aeroposnetkov razvidno, da je nadzidava potekala med 8. 6. 1972 in 28. 4. 1973 ter da se je do 6. 5. 2014 streha še povečala, prizidek na SV strani objekta pa je nastal po 28. 4. 1973 in pred 6. 5. 2014.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - uporabno dovoljenje po samem zakonu
Obstoječi objekt je konstrukcijska celota in noben njegov del ne izpolnjuje pogoja za nezahtevni ali enostavni objekt, saj so vsi deli, osnovna stavba in prizidki z nadstreškom, med seboj povezani preko skupne konstrukcije strehe in ostalih nosilnih delov konstrukcije (npr. razvidno je, da ima vzdolžni severni prizidek predvsem funkcijo vhoda, manjši severni prizidek pa ima dve okenski odprtini in je dostop vanj predviden z notranje strani), zato ne more predstavljati nezahtevnega ali enostavnega objekta.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - izročilna pogodba
Po določbi drugega odstavka 19. člena ZKZ odobritev pravnega posla ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča gozda ali kmetije na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali na podlagi darila za primer smrti in izročilne pogodbe, razen če gre za promet z zaščiteno kmetijo, ki ni v skladu z 18. členom ZKZ. Če bi torej šlo za izročilno pogodbo, odobritev pravnega posla sploh ni bila potrebna, zato tudi ugovor tožnika pravzaprav ni smiseln, saj si s tem ugovorom ne more izboljšati svojega položaja.
ZKZ člen 22, 22/2, 25. ZIZ člen 189, 189/7. ZUP člen 43, 44.
promet s kmetijskimi zemljišči - javna dražba - odobritev pravnega posla - stranka v postopku
Ne glede na pravno ureditev postopka prometa z nepremičninami na javni dražbi v postopku izvršbe ni nobenega razloga, da v postopku odobritve pravnega posla ne bi bila uporabljena določba drugega odstavka 22. člena ZKZ, po kateri so stranke postopka odobritve pravnega posla razen prodajalca in kupca (pogodbenih strank) tudi vsi, ki so sprejeli ponudbo. V takšnem položaju je tudi tisti, ki je v postopku izvršbe sodeloval kot zainteresirani kupec. To pa mu v skladu s citiranim zakonskim določilom daje položaj stranke tudi v upravnem postopku odobritve pravnega posla.
dovoljenje za delo tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - pritožba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Pristojni organ za odločanje o vrnitvi v prejšnje stanje bi bil prvostopni organ, pri katerem je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje tudi vložen in le-ta bi moral najprej s sklepom odločiti o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, šele nato bi lahko poslal pritožbo v reševanje drugostopenjskemu organu ali pa bi o njej odločil sam, če bi bili za to podani pogoji po ZUP.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - pogoji za opravljanje dejavnosti posredovanja v prometu z nepremičninami - zavarovanje odgovornosti za škodo - prepoved opravljanja dejavnosti
V postopku do izdaje izpodbijane odločbe in v obrazložitvi te odločbe je jasno ugotovljeno in navedeno, da tožnica opravlja vse posle, ki sodijo v posredovanje v prometu z nepremičninami, in sicer na način kot to ureja ta zakon, vendar v tistem delu, ki za zavezanko ne predstavlja dodatnega stroška ali obveznosti. Ob tem je dodati, da je pogodbena svoboda in na njo vezana enakopravnost strank, ki sklepajo pogodbe na trgu na področju nepremičninskih storitev omejena z javnim interesom, ki ga je zakonodajalec opredelil v ZNPosr in ZVPot in ki posebej varujejo načeloma šibkejšo stranko, to je potrošnika.
brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
Tožena stranka je ugotovitev, da je tožnica dejansko prejela odškodnino na podlagi sodne poravnave oprla na molk tožnice v zvezi s prejetim pozivom, v katerem je bila opozorjena, da se bo molk štel, kot da je odškodnino prejela. Po presoji sodišča pa v konkretnem primeru navedeno ne zadošča za zaključek, da je tožnica odškodnino dejansko dobila, prav tako je obrazložitev izpodbijanega sklepa v tem delu pomanjkljiva in protispisna. Tožnica je namreč na prvi poziv odgovorila, da odškodnine ni prejela.
inšpekcijski postopek - ukrep socialnega inšpektorja - stvarna pristojnost socialne inšpekcije - prepoved zagotavljanja socialno varstvene storitve - koncesija - javna služba za pomoč družini na domu - ničnost koncesijske pogodbe - pogoji za ugotovitev ničnosti koncesijske pogodbe
V primeru, ko je bila koncesijska pogodba sklenjena na podlagi odločbe o podelitvi koncesije, ki pa je bila kasneje na podlagi vloženih pravnih sredstev pravnomočno odpravljena, je koncesijska pogodba nična le, kadar je izpolnjen tudi drugi pogoj iz drugega odstavka 47 d. člena ZSV - torej, če je bil v ponovljenem postopku izbire za isto koncesijo izbran drug koncesionar.
Inšpektor za socialne zadeve je po ZSV pristojen nadzorovati tudi lokalne skupnosti, ki so po drugem odstavku 43. člena ZSV dolžne zagotavljati mrežo javne službe za pomoč družini na domu in v ta namen tudi podeliti koncesijo za opravljanje te javne službe. V primeru, ko ugotovi, da se javna služba ne izvaja v skladu s predpisi, sme inšpekcijskemu zavezancu (torej tudi lokalni skupnosti) naložiti inšpekcijske ukrepe, ki so v tretjem odstavku 107. člena ZSV našteti zgolj primeroma, kar pomeni, da sme inšpektor - z namenom, da se zagotovi odprava ugotovljenih kršitev - lokalni skupnosti naložiti tudi druge ukrepe, ki v zakonu niso izrecno predvideni.
ZBPP člen 13, 14, 49. ZSVarPre člen 8, 20, 22, 23.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev brezplačne pravne pomoči - izboljšanje materialnega položaja prosilca - lastni dohodek prosilca - priložnostni dohodki - občasni dohodki - regres - prejemki iz naslova dela preko študentskega servisa
Tožena stranka regresa in prejemkov preko študentskega servisa ni upoštevala v višini, kot to določata 22. oz. 23. člen ZSVarPre. V posledici materialno pravno napačne uporabe citiranih določb je zato nepravilen tudi izračun, na podlagi katerega je zaključila, da je glede na dohodke tožeča stranka dolžna povrniti stroške brezplačne pravne pomoči.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - minimalna komunalna opremljenost objekta - dostop do javne ceste
Predvideni dostop do javne ceste za predmetno gradnjo ne posega na zemljišča tožnic. S tem pa so tudi po presoji sodišča pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja tudi glede minimalne komunalne oskrbe, ki se nanaša na dostop do javne ceste, izpolnjeni.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - rubež premičnin
Tožeča stranka s svojimi pavšalnimi navedbami, da zarubljene premičnine potrebuje za opravljanje dejavnosti, oz. da potrebuje neblokiran račun za svoje poslovanje, konkretne škode, ki bi ustrezala zakonskim merilom, ni izkazala. Ta pa tudi ne izhaja že iz narave stvari. Rubež premičnin, ki so namenjene opravljanju gospodarske dejavnosti brez dvoma pomeni nastanek materialne škode. Vendar pa materialna škoda, povezana z vzpostavitvijo zakonitega stanja, sama po sebi še ne pomeni težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1. Da bi bilo to škodo mogoče šteti za težko popravljivo, se ji morajo pridružiti še druge negativne posledice rubeža premičnin - npr. take, ki izhajajo iz razmer zavezanca. Teh pa tožeča stranka niti s stopnjo verjetnosti ni izkazala, saj za svoje trditve (da je zaradi rubeža premičnin ogrožen njen obstoj oziroma poslovanje) ni predložila dokazov.
prekrški - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - uradna evidenca - evidenca o vozniških dovoljenjih - izbris podatkov iz uradne evidence - pogoji za izbris iz evidence - varstvo osebnih podatkov
V obravnavanem primeru je bil tožniku s prekrškovno odločbo izrečen ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Navedena razlaga o izbrisu vseh pravnih posledic bi v konkretnem primeru torej pomenila ponovno vzpostavitev veljavnosti vozniškega dovoljenja. Takšna razlaga pa ne bi bila ustavno skladna, saj dovoljenje, ki je prenehalo veljati, ne more zgolj zaradi izbrisa prekrškovne oziroma kazenske sodbe ponovno začeti učinkovati. Sicer pa tudi tožnik v tožbi meni, da po ustavno skladni razlagi v evidenci vozniških dovoljenj (po izbrisu) ostane podatek, da posameznik nima veljavnega vozniškega dovoljenja, torej tudi po njegovi razlagi ne prenehajo vse pravne posledice prekrškovne odločbe.
podpredsednik sodišča - imenovanje podpredsednika sodišča - pogoji za imenovanje - kriteriji za izbiro - ocena sodniškega dela - akt o izbiri
Sodni svet je pri izbiri kot bistveni kriterij za (ne)izbiro kandidatke določil kriterij dosedanjega sodniškega dela tožeče stranke. Navedeni kriterij je po presoji sodišča v razumni povezavi s predmetom odločanja, saj je uspešnost opravljanja sodniške službe po 1. točki prvega odstavka 62. člena ZS formalni pogoj za imenovanje.
ZKme-1 člen 54, 57. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti - znižanje izplačil
Stranka za izvedene spremembe del pred vložitvijo zahtevka za izplačilo ni pridobila pisnega soglasja Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, čeprav bi ga po presoji sodišča morala pridobiti, če je želela tudi za spremembe uveljavljati izplačilo.
podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - odstranitev tujca iz države - prošnja za dovolitev zadrževanja - tožba v upravnem sporu - pravni interes
Ker so na podlagi odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije nastopile okoliščine za zakonito prebivanje tožnikov v državi (tako dolgo, dokler o njihovi prošnji za podaljšanje dovoljenja ne bo odločeno) in torej razlogov za njihovo odstranitev ni več, so s tem postali nerelevantni tudi razlogi za dovolitev zadrževanja. Zato sodišče zaključuje, da si tožniki pravnega položaja v tem upravnem sporu ne morejo izboljšati, saj izpodbijani akt očitno več ne posega v njihove pravice in pravne koristi. Glede na obrazloženo zato tudi ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - pravno priznana škoda - kaznivo dejanje obrekovanja
1. alineja 8. člena ZBPP določa, da se BPP ne odobri med drugim zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve teh dejanj povzročena pravno priznana škoda. Upoštevaje navedeno je tožena stranka tožnika pozvala na predložitev listin, na podlagi katerih bi bila mogoča presoja, ali je tožniku nastala pravno priznana škoda. Vendar kot pravilno ugotovi tožena stranka in kar je razvidno tudi iz spisa, tožnik pravno priznane škode ni izkazal.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - zahteva za vračilo davka - odmerna odločba - pravnomočnost - učinek ustavne odločbe
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-125/14-17 z dne 19. 2. 2015 odločilo, da je bil 193. člena ZUJF v neskladju z Ustavo. Vendar odločitev Ustavnega sodišča ne učinkuje avtomatično na vse postopke v katerih na dan učinkovanja odločbe še ni bilo pravnomočno odločeno. Tožnik bi tako moral po tem, ko je drugostopni organ z odločbo zavrnil kot neutemeljeno njegovo pritožbo zoper odmerno odločbo in ki mu je bila vročena šele 6. 7. 2015, torej po izdaji odločbe Ustavnega sodišča U-I-125/14-17 z dne 19. 2. 2015, vložiti tožbo zoper odmerno odločbo, v kateri bi lahko uveljavljal kršitve materialnega zakona in vse druge ugovore, ki jih navaja v predmetni tožbi, saj je bil materialni predpis, ki je bil podlaga za izdajo odločbe za plačilo davka, razveljavljen. Tožnik pa te možnosti ni izkoristil, kar je imelo za posledico to, da je odmerna odločba ostala v veljavi, s tem pa tudi podlaga za odmero davka.