stvarna pristojnost - doplačilo institucionalnih storitev - socialni spor
Ker je v predmetni zadevi sodno varstvo tožniku zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno za odločanje socialno in ne upravno sodišče, se je naslovno sodišče na podlagi 19. in 23. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu izreklo za stvarno nepristojno in še odločilo, da bo zadevo po pravnomočnosti tega sklepa odstopilo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - pogoji za izdajo dovoljenja - neizpolnjevanje pogojev
Tožnik na dan izdaje izpodbijane odločbe nima ustreznega zdravstvenega zavarovanja in nima veljavnega dovoljenja za delo.
brezplačna pravna pomoč - ista upravna zadeva - zavrženje prošnje
V tem upravnem sporu se sodišče do določenih tožbenih navedb ne more opredeliti, saj je tožena stranka vlogo za brezplačno pravno pomoč zavrgla iz procesnih razlogov, ker je bilo o isti zadevi že enkrat odločeno. V tovrstnem upravnem sporu je možno uveljavljati le ugovore, ki se nanašajo na to, ali je bila že prej izdana zavrnilna odločba o isti zadevi in ali sta se od izdaje te odločbe dalje dejansko stanje ali pravna podlaga, na katerih temelji odločba, kaj spremenila.
158. člen Ustave Republike Slovenije določa, da je mogoče pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in postopku, določenih z zakonom. Ko je enkrat o zadevi že pravnomočno odločeno, ni možno o isti zadevi še enkrat odločati, če ni predhodno prejšnja odločba odpravljena ali razveljavljena, razen če se medtem dejansko stanje ali pravna podlaga spremenita, kar pa za konkretni primer ne velja.
mednarodna zaščita - redni postopek - zavrnitev prošnje - nekonsistentnosti in neskladja - prosilec iz Irana - sprememba vere
Predloženi krstni list še ne pomeni, da je posamezni prosilec resnično spremenil vero, ampak je potrebno pri oceni dejstva, ali jo je res spremenil, upoštevati in razčleniti tudi prosilčeve osebne okoliščine, njegove navedbe in ravnanja.
ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1, 36/1-6. URS člen 22, 157.
varstvo ustavnih pravic - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obvestilo - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Izhajajoč iz stališča vrhovnega sodišča tožnik ne more uveljavljati pravice do obrazložitve, zakaj na razpisu za prosto delovno mesto ni bil nihče izbran, saj v tem primeru niti v upravnem sporu na podlagi drugega odstavka 157. člena URS ni mogoče uveljavljati ustavne pravice iz 22. člena URS, ker se s spornim obvestilom ni končal postopek o tožnikovi pravici do zasedbe delovnega mesta. Ker torej tožnik ustavne pravice kot jo je v upravnem sporu želel uveljavljati s tožbo, ne more uveljavljati, je sodišče njegovo tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
znamka - registracija znamke - podobnost med znakoma - verjetnost zmede v javnosti - družina znamk na trgu
Tožnica ni izkazala obstoja družine svojih znamk na trgu. Okoliščine, ki morajo biti podane za to, da lahko govorimo o ''družini'' znamk, so večje število znamk, ki naj bi tvorile družino ali serijo in te znamke morajo biti prisotne na trgu. Kadar gre za družino ali serijo znamk, verjetnost tveganja natančneje izhaja iz možnosti, da se potrošnik moti glede izvora ali porekla proizvodov ali storitev, za katere velja znamka, katere registracija se zahteva, in napačno meni, da je del te družine ali serije znamk.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 11, 11/1, 11/1-4, 20, 20/1. ZUP člen 140.
javni uslužbenec - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo
Pri točkovanju referatov je ministrstvo utemeljeno podvomilo v verodostojnost potrdil o izvedbi omenjenih dveh referatov, ki ju je izdalo Združenje D. in ki sta bili kot dokazilo priloženi predlogu za napredovanje. Zato je utemeljeno in skladno z določbami 140. člena ZUP in Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive pozvalo tožnico, da dokaže dejansko izvedbo referatov. Na predlagatelju napredovanja oziroma stranki postopka je namreč dolžnost, da svoje navedbe v vlogi dokaže, obenem pa ni ovire za to, da ministrstvo predložena dokazila oceni, oziroma da zahteva predložitev dodatnih dokazil, če meni, da predložena dokazila ne dokazujejo tistega, kar se zatrjuje v vlogi.
SZ-1 člen 173, 173/3, 175a, 175a/2. SZ člen 128, 128/2.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov hišniških stanovanj - kršitev materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po razlagi določbe 175.a člena SZ-1, kot jo zastopa tudi Vrhovno sodišče, velja za vse kategorije upravičencev (razvrščene v štiri kategorije, opredeljene v štirih alinejah), da morajo izpolnjevati tudi pogoja, da so v hišniškem stanovanju bivali ob uveljavitvi SZ (leta 1991) ter da v stanovanju še prebivajo; pri tem pa se zahteva (dejanskega) prebivanja nanaša na čas uveljavljanja ugodnosti iz 175.a člena SZ-1, kar je treba razlagati kot čas vložitve zahteve.
V postopku za priznanje pravic (tudi) prejšnjemu imetniku pravice začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju je treba (tudi) ugotavljati obstoj okoliščin iz drugega odstavka 128. člena SZ v povezavi s 60. členom ZSR/82.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - pravna podlaga za izrek ukrepa - odvzem psa - obrazložitev odločbe
Odločbi upravnih organov ne pojasnjujeta, zakaj je za zaščito tožnikovega psa potrebno tega psa odvzeti, da bo s tem poskrbljeno za zaščito te živali. Obrazložitev obeh organov je nezadostna. Ni pojasnjeno, katero kršitev ZZZiv se tožniku v zvezi s konkretnim psom očita, da posledično sledi sporni ukrep.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Organ je v postopku ugotovil, da se tožnikova prošnja za brezplačno pravno pomoč nanaša na preživnino, dogovorjeno s sodno poravnavo zaradi razveze zakonske zveze. Ker je ugotovil, da je bil tožnik že v času sklenitve sodne poravnave na prestajanju zaporne kazni, v prošnji za brezplačno pravno pomoč pa se je skliceval kot na razlog za njegovo zahtevo, da sodišče zniža preživnino, zgolj na to okoliščino, je organ ob sklicevanju na 132. člen ZZZDR zaključil, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za dodelitev BPP iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP.
ZTro člen 29, 29/1, 44, 44/1, 44/1-2. Pravilnik o izvajanju Zakona o trošarinah člen 35.
trošarina - uporaba etilnega alkohola - imetnik dovoljenja za oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov - vodenje evidence - namenska poraba - stanje zalog
Po določbah 35. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o trošarinah morajo biti v evidencah o nakupu, gibanju in porabi trošarinskih izdelkov, ki jih v skladu s prvim odstavkom 29. člena ZTro vodi oproščeni uporabnik, zagotovljeni med drugim tudi podatki o stanju zalog trošarinskih izdelkov v začetku davčnega obdobja, prevzemu trošarinskih izdelkov iz drugih trošarinskih skladišč, prejetih količinah trošarinskih izdelkov v davčnem obdobju, uporabi trošarinskih izdelkov za namene iz 44. ali 55. člena ZTro. Po navedeni določbi mora uporabnik trošarinskih izdelkov voditi evidence tako, da v vsakem trenutku kažejo stanje zalog trošarinskih izdelkov po vrsti in količini ter zbirne podatke po skupinah trošarinskih izdelkov in jih na zahtevo predložiti na razpolago pristojnemu organu, ta pa lahko kadarkoli zahteva popis trošarinskih izdelkov v obratu oproščenega uporabnika.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - razrešitev odvetnika - oprava storitev
Tožnik v tožbi, v kateri zelo obširno pojasnjuje razloge za vodenje postopka pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, ne oporeka, da so bila priglašena dejanja opravljena, torej ne oporeka ne vloženemu stroškovniku, niti višini teh stroškov, ne izračunu le teh. Navaja, da odvetnica ni bila seznanjena z vso dokumentacijo, s katero jo je seznanil, zato je tudi zahteval njeno razrešitev. Po presoji sodišča gre za ugovor, ki na zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva.
Toženka je po prejemu tožnikove vloge v skladu z določbo 334. člena ZBan-2 v postopku predhodnega preizkusa te vloge ugotovila, da je vložena prepozno. Ker predmetna vloga ne izpolnjuje vseh procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavo, jo je z izpodbijanim sklepom zavrgla.
delitev dobička družbe delavcem - pogodba o udeležbi delavcev pri dobičku - pravica delavcev do udeležbe pri dobičku - odobritev in registracija pogodbe - datum sklenitve pogodbe
Iz določbe šestega odstavka 8. člena ZUDDob po presoji sodišča dovolj jasno izhaja, da pogodbe, ki je sklenjena v letu 2016 za udeležbo delavcev pri dobičku za leto 2015, ni mogoče odobriti in vpisati v poseben register. Pogodbo po petem odstavku 21. člena ZUDDob Ministrstvo lahko odobri in vpiše v register samo, če so prijavi priložene predpisane listine in če je pogodba usklajena s tem zakonom. Kar pomeni, da mora biti skladno z zakonom urejen tudi način oziroma začetek njene uporabe, ki je predpisan v šestem odstavku 8. člena in s katerim je izrecno določeno, da se pogodba o udeležbi pri dobičku uporablja za naslednje poslovno leto, šteto od dneva sklenitve pogodbe.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - odstranitev objekta za oglaševanje - varovalni pas občinske ceste - soglasje upravnega organa
V zadevi je sporno, ali je tožnici utemeljeno naložena odstranitev predmetnih oglaševalnih objektov, postavljenih v varovalnem pasu občinske ceste, ker tožnica ni pridobila ustreznega soglasja pristojnega upravnega organa. Iz ugotovitev prvostopenjskega organa izhaja, da iz evidence izdanih dovoljenj za poseg na zemljišču v varovalnem pasu občinske ceste za postavitev oglaševalnih objektov ni razvidno, da bi tožnica pridobila soglasje pristojnega občinskega organa za predmetne oglaševalne objekte na obravnavanih lokacijah, ki se nahajajo na javnih površinah in v varovalnem pasu javnih cest na območju MOK. Zato je zaključek inšpekcijskega organa, da tožnica nima soglasja pristojnega organa za postavitev predmetnih objektov za obveščanje in oglaševanje, pravilna.
Iz dispozitiva (krivdoreka) obsodilne sodbe kazenskega sodišča izhaja, da se je tožnik kot obsojenec „preživljal izključno s pridobljenim delom zaslužka deklet“ ter da je „v tem času na tak način dobil najmanj 80.000,00 EUR“. Omenjene dejanske okoliščine, ki se nanašajo na zaslužek oziroma premoženje tožnika, so torej ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo in se štejejo za resnične. Tako ni videti ovire za to, da se omenjena sodba upošteva kot dokaz pri odločanju o tožnikovi prošnji za BPP, kot tudi ni videti ovire za to, da je pristojni organ pri odločanju o tožnikovi prošnji za BPP štel ugotovitve sodbe o denarju, pridobljenem s kaznivim dejanjem, za neizpodbitne. Dokazovanje porabe sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem (80.000,00 EUR najmanj), pa ni na strani tožene stranke, temveč na strani tožnika, ki pa o nadaljnjem razpolaganju z denarjem ne pove ničesar niti ne ponudi nobenega dokaza v tej smeri.
Toženka je v izpodbijani odločitvi pravilno pojasnila, za izrek katerih kršitev po Odredbi gre in navedla višino točk, ki jih je uporabila pri odmeri nadomestila stroškov postopka, ni pa pojasnila razlogov glede odmere višine stroškov, ki so v točki 1.1 Tarife navedeni v razponu od 80 točk do 320 točk.
Nepopolne obrazložitve pa v obravnavanem primeru ne more nadomestiti odgovor na tožbo, v katerem toženka pojasnjuje konkretne razloge, zaradi katerih je bilo tožniku za izrek odprave posameznih kršitev naloženo najnižje število točk (80 točk) oz. najvišje število točk (320 točk) po Tarifi. Ker toženka ni navedla razlogov za svojo odločitev v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, to predstavlja kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena URS.
referendum - pobuda za razpis referenduma - formalni pogoji za razpis referenduma - splošni akt občine
Pobuda za naknadni razpis referenduma je mogoča zoper vsebino splošnih aktov občine, razen v določenih izjemnih primerih. Kaj je splošni akt občine določata 64. in 65. člen ZLS, ter smiselno enako tudi 127. člen Statuta občine in to so: statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. To pomeni, da sporni sklepi oziroma zahteve po nobeni od teh predpisnih določb niso splošni akti in tako proti njim ni mogoče po določbi 46. člena ZLS zahtevati oziroma vložiti pobude za razpis naknadnega referenduma. Sporni sklepi oziroma zahteve ne vzpostavljajo pravic ali obveznosti za občane, ampak kvečjemu posegajo v njihov dejanski interes, tudi ne urejajo splošnih pravil za nedoločen krog ljudi in ne pomenijo nadaljnje izvedbe ali razčlenitve višjega pravnega akta, temveč samo neko informacijo in zahteve poslane državnemu organu, v katerega pristojnost spada ureditev tega vprašanja.
znamka - registracija znamke - podobnost med znakoma - verjetnost zmede v javnosti - družina znamk na trgu
Kadar gre za družino ali serijo znamk, verjetnost tveganja natančneje izhaja iz možnosti, da se potrošnik moti glede izvora ali porekla proizvodov ali storitev, za katere velja znamka, katere registracija se zahteva, in napačno meni, da je del te družine ali serije znamk.
ZKme-1 člen 57, 57/4. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2007-2013 člen 89, 89/4, 122, 127a.
ukrepi kmetijske politike - nepovratna sredstva - dolžnost poročanja o doseganju ciljev ukrepa - vračilo izplačanih sredstev
Ni sporno, da tožnik do predpisanega roka ni oddal poročila o doseganju ciljev, tega pa tudi ni storil v roku, danem v obeh pozivih organa. Kot je sam navedel že v pritožbi in tudi v tožbi, je to storil šele kasneje zaradi zdravstvenih težav, kar pa na pravilnost izpodbijanih odločitev ne vpliva. Ker tožnik zahtevanega poročila ni oddal pravočasno, je dolžan vrniti pet odstotkov prejetih sredstev, upoštevaje tretji odstavek 127.a člena Uredbe PRP.