inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - odstranitev objekta za oglaševanje - varovalni pas občinske ceste - soglasje upravnega organa
V zadevi je sporno, ali je tožnici utemeljeno naložena odstranitev predmetnih oglaševalnih objektov, postavljenih v varovalnem pasu občinske ceste, ker tožnica ni pridobila ustreznega soglasja pristojnega upravnega organa. Iz ugotovitev prvostopenjskega organa izhaja, da iz evidence izdanih dovoljenj za poseg na zemljišču v varovalnem pasu občinske ceste za postavitev oglaševalnih objektov ni razvidno, da bi tožnica pridobila soglasje pristojnega občinskega organa za predmetne oglaševalne objekte na obravnavanih lokacijah, ki se nahajajo na javnih površinah in v varovalnem pasu javnih cest na območju MOK. Zato je zaključek inšpekcijskega organa, da tožnica nima soglasja pristojnega organa za postavitev predmetnih objektov za obveščanje in oglaševanje, pravilna.
Ker tožnik obstoja zakupnega razmerja, tako kot ga določa ZKZ, ni izkazal, torej ni predložil pisne zakupne pogodbe, sodišče v celoti zavrača vse tožbene ugovore, ki se nanašajo na zakup spornih zemljišč in s tem povezanega gospodarskega izkoriščanja teh zemljišč.
Iz dispozitiva (krivdoreka) obsodilne sodbe kazenskega sodišča izhaja, da se je tožnik kot obsojenec „preživljal izključno s pridobljenim delom zaslužka deklet“ ter da je „v tem času na tak način dobil najmanj 80.000,00 EUR“. Omenjene dejanske okoliščine, ki se nanašajo na zaslužek oziroma premoženje tožnika, so torej ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo in se štejejo za resnične. Tako ni videti ovire za to, da se omenjena sodba upošteva kot dokaz pri odločanju o tožnikovi prošnji za BPP, kot tudi ni videti ovire za to, da je pristojni organ pri odločanju o tožnikovi prošnji za BPP štel ugotovitve sodbe o denarju, pridobljenem s kaznivim dejanjem, za neizpodbitne. Dokazovanje porabe sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem (80.000,00 EUR najmanj), pa ni na strani tožene stranke, temveč na strani tožnika, ki pa o nadaljnjem razpolaganju z denarjem ne pove ničesar niti ne ponudi nobenega dokaza v tej smeri.
znamka - registracija znamke - podobnost med znakoma - verjetnost zmede v javnosti - družina znamk na trgu
Kadar gre za družino ali serijo znamk, verjetnost tveganja natančneje izhaja iz možnosti, da se potrošnik moti glede izvora ali porekla proizvodov ali storitev, za katere velja znamka, katere registracija se zahteva, in napačno meni, da je del te družine ali serije znamk.
tujec - omejitev gibanja tujcu - nevarnost pobega - nastanitev tujca v Centru za tujce - načelo sorazmernosti - obrazložitev odločbe
Iz zapisnika o izjavi kršitelja, ki se sicer nanaša na odločanje o prekršku, je razvidno, da je tožnik povedal, da je na Policijsko postajo Ljubljana Center podal prošnjo za določitev roka za prostovoljno zapustitev države, do te pomembne okoliščine pa se tožena stranka v izpodbijani odločbi ni opredelila. Če je tožnik sam prosil, naj se mu da poseben rok za zapustitev države, je to vsekakor pomembna okoliščina pri odločitvi, ali je potrebno tožniku omejiti gibanje, saj ta okoliščina nedvomno vpliva na presojo o tem, ali res obstaja nevarnost pobega.
Tudi če bi se ugotovilo, da je podan razlog za omejitev gibanja, bi morala tožena stranka v skladu z načelom sorazmernosti obrazložiti, zakaj se je odločila za najstrožjo obliko omejitve gibanja.
ZKme-1 člen 57, 57/4. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2007-2013 člen 89, 89/4, 122, 127a.
ukrepi kmetijske politike - nepovratna sredstva - dolžnost poročanja o doseganju ciljev ukrepa - vračilo izplačanih sredstev
Ni sporno, da tožnik do predpisanega roka ni oddal poročila o doseganju ciljev, tega pa tudi ni storil v roku, danem v obeh pozivih organa. Kot je sam navedel že v pritožbi in tudi v tožbi, je to storil šele kasneje zaradi zdravstvenih težav, kar pa na pravilnost izpodbijanih odločitev ne vpliva. Ker tožnik zahtevanega poročila ni oddal pravočasno, je dolžan vrniti pet odstotkov prejetih sredstev, upoštevaje tretji odstavek 127.a člena Uredbe PRP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek
Iz prošnje za brezplačno pravno pomoč je razvidno, da jo tožnik zaproša v zvezi s postopkom pred Višjim sodiščem v Celju, ki je že v teku zaradi vložene tožnikove laične vloge v kazenski zadevi I Kr 14348,216, ki je bila s sklepom zavržena. Na podlagi tožnikove pritožbe zoper ta skle, pa je Višje sodišče v Celju že odločilo s sklepom z dne 21. 2. 2017 in je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Ker tožnik po presoji sodišča ni izpolnjeval v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči objektivnega pogoja po določbi 24. člena ZBPP, ki mora biti za njeno dodelitev izpolnjen, je bila odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena.
ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-b, 44/c, 44/1-d. ZUP člen 214. ZPP člen 101, 102, 120, 154, 154/1, 120.155, 155/1. - člen 8.
znamka - registracija znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost blaga in storitev - družina znamk - obrazložitev odločbe
Ob dejstvu, da iz obeh znakov izstopa beseda BOSS, ki predstavlja priimek, katerega si povprečni potrošnik bolj zapomni kot ime, to pomeni, da to predstavlja najbolj razlikovalen element obeh znakov.
Neuporaba prejšnje znamke na trgu za blago iz razreda 34 ne predstavlja razloga za zavrnitev ugovora po točki b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1, lahko pa tožnik neuporabo te znamke izpodbija pred sodiščem splošne pristojnosti po 120. členu ZIL-1.
Presoja podobnosti med znaki ni neodvisna od presoje podobnosti med blagom/storitvami, ki jih konkurenčni znaki pokrivajo, in ker je v obravnavanem primeru podana tudi enakost blaga, je organ sprejel odločitev, skladno v tem postopku ugotovljenemu dejanskemu stanju.
Okoliščine, ki morajo biti podane za to, da lahko govorimo o ''družini'' znamk, so večje število znamk, ki naj bi tvorile družino ali serijo, ob dodatnem pogoju, da morajo biti prisotne na trgu.
Upravni organ je v postopku preizkusa prijave v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije vezan na ugovor. Pri preizkusu ugovora je vezan na dejansko stanje, ki ga je dolžan ugotavljati zgolj v okviru dejstev in dokazov, ki jih ponudijo stranke.
javni natečaj - neuvrstitev v izbirni postopek - javni uslužbenec - nepopolna prijava
Tožnik k prijavi dokazila o izpolnjevanju pogoja javnega natečaja (da zoper njega ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, k ise preganja po uradni dolžnosti) ni priložil, kar med strankama ni sporno. Skladno z 21. členom Uredbe o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih se taka prijava šteje kot nepopolna, isti člen Uredbe pa organu daje pravico, da kandidata, ki je poslal nepopolno prijavo, ne uvrsti v izbirni postopek.