določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - drugi tehtni razlogi
V predlogu za delegacijo tožeča stranka navaja, da je predsednik uprave tožene stranke brat sodnice in podpredsednice sedaj razpravljajočega sodišča ter da gre za manjše sodišče z devetimi sodniki Š...Ć, Da ne bi bil v javnosti morebiti ustvarjen videz pristranskosti, pa tudi zaradi upoštevanja velikosti sodišča, je Vrhovno sodišče tožničinemu predlogu ugodilo tako, da je kot stvarno pristojno za odločanje o tožbi določilo Okrajno sodišče v B.
spor o pristojnosti - izvršba zaradi vrnitve delavca na delo - sprememba sedeža dolžnika - ustalitev pristojnosti
Za odločanje v izvršilni zadevi glede vrnitve delavca na delo je tudi po statusni spremembi dolžnice, povezani s spremembo sedeža, ostalo krajevno pristojno sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga za izvršbo.
pripojitev družbe - singularno pravno nasledstvo - imetništvo blagovne znamke
S pripojitvijo je tožeča stranka postala univerzalna pravna naslednica SP Z. Podrobnejše ugotavljanje (singularnega) pravnega nasledstva glede imetništva znamke bi presegalo okvir postavljenega tožbenega zahtevka, ki se nanaša le na ugotovitev, ali je tožena stranka pravna naslednica SOUR Z. ali SP Z.. Takšen ugotovitveni tožbeni zahtevek se po naravi stvari ne more nanašati na ugotavljanje nasledstva glede posamičnih stvari ali pravic, temveč pomeni univerzalno pravno nasledstvo.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - vrednost spornega predmeta - postulacijska sposobnost - revizija vložena po zakonitem zastopniku
Ker je bila vložena v postopku zaradi plačila 1.529,81 EUR, in ker jo je vložil zakoniti zastopnik tožene stranke, ki ob tem ni trdil, da ima opravljen pravniški državni izpit, je presoja sodišč nižjih stopenj, da je revizija nedovoljena in da jo je treba zavreči, pravilna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - razmerje med stranko v postopku in sodnico pristojnega sodišča
Tehten razlog je podan zaradi zatrjevanega razmerja ene od sodnic krajevno pristojnega sodišča s tožencem.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek zoper več dolžnikov - materialni sosporniki - atrakcija pristojnosti
Pri izvršbi zoper več dolžnikov, ki so materialni sosporniki, velja krajevna pristojnost sodišča, ki je pristojno za enega od njih, tudi za ostale dolžnike.
omejitev teka zamudnih obresti - pravilo ne ultra alterum tantum - časovne meje pravnomočnosti - zahteva za varstvo zakonitosti
Ker so zakonske zamudne obresti dosegle glavnico pred dnem 22.5.2007, ko je prenehal veljati 376. člen OZ, in tudi pred dnem zadnje glavne obravnave na prvi stopnji (to je pred dnem 11.11.2003), ki je trenutek, na katerega so vezane časovne meje pravnomočnosti sodne odločbe, je Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi upoštevalo pravilo ne ultra alterum tantum, po katerem „obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico“.
Ker so zakonske zamudne obresti na dan, ko je odločalo sodišče prve stopnje (to je na dan 11.11.2003), že nehale teči, ker so dosegle in presegle glavnico, bi moralo sodišče prve stopnje odločiti tudi o višini terjatve iz naslova teh zamudnih obresti. V konkretnem primeru je imelo namreč na voljo dejansko in pravno podlago, da o zamudnih obrestih odloči tudi po višini in pri tem upošteva vsa pravila, ki urejajo njihovo; tudi pravilo ne ultra alterum tantum, za čas, ko je veljalo.
razlaga pogodbe - skupen namen pogodbenikov - uporaba spornih pogodbenih določil
Če je skupen namen pogodbenikov ostal nedokazan, sporno pogodbeno določbo pa je treba kljub temu uporabiti, pri njeni interpretaciji ni odločilen pravni pomen uporabljenih izrazov, temveč običajni pomen glede na smisel določbe v kontekstu celotne pogodbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - dolgotrajnost sodnega postopka - odškodninski spor zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Dolgotrajno reševanje neke zadeve, ki je objektivno pogojeno s stanjem v sodstvu in je torej sistemske narave, ne more biti utemeljen razlog za prenos pristojnosti v zadevi, v kateri se obravnava odškodninski zahtevek zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
ZPPSL člen 171, 171/2.ZPP člen 76, 80, 205, 205/1-3, 205/1-4.ZUS-1 člen 22, 22/1.
zaključek stečajnega postopka - prenehanje pravne osebe - sposobnost biti stranka - pravno nasledstvo - prekinitev postopka - zavrženje revizije
Kadar pravna oseba preneha obstajati zaradi zaključka stečajnega postopka, nima pravnega naslednika. To pomeni, da bi prekinitev postopka trajala večno in se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati. S prenehanjem je pravna oseba izgubila svojo sposobnost biti stranka, ki pa je procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka, zato Vrhovno sodišče takšne vloge zavrže kot nedovoljene.
ZUP člen 42, 43. ZMed člen 82, 82/1. ZRTVS člen 14. ZUJIK člen 100, 116, 117.
javni razpis – stranka in stranski udeleženec v postopku javnega razpisa – zahteva za priznanje lastnosti stranke
Tožeča stranka utemeljuje pravni interes za udeležbo v postopku javnega razpisa s sklicevanjem na to, da se je predmetni javni razpis financiral iz njenih sredstev, zato ima pravico preveriti, ali gre plačilo pravi osebi in v pravi višini. S tem pa utemeljuje pravni interes za soodločanje in nadzorovanje pri dodeljevanju sredstev na javnem razpisu, kar pa ni pravni interes, s katerim bi lahko v postopku javnega razpisa utemeljevala pravni interes za priznanje položaja stranskega udeleženca. Nobena druga oseba (razen prijaviteljev) v postopku javnega razpisa ne varuje svojih pravic in pravnih koristi.
razveza izročilne pogodbe - velika nehvaležnost - ničnost pogodbe
Pritožbeno sodišče se je pri presoji pravnega standarda velike nehvaležnosti oprlo na vzroke za razdedinjene iz 42. člena ZD, kar je v skladu z uveljavljeno sodno prakso (prim. zadeve II Ips 251/95 in II Ips 22/2006). Pravilno je zaključilo, da verbalne žalitve in nekorektnosti ter medsebojni spori pravdnih strank, katerih pobudnica je večkrat sama tožnica, ne pomenijo velike nehvaležnosti. Zaradi nesporazumov med pravdnimi strankami izročilna pogodba tudi ni nična.
ZOR člen 371.ZPP člen 7, 371, 374, 374/2, 375, 377.
dovoljenost revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen državni pravniški izpit - neupravičena pridobitev - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje in spoštovanje načel javne morale - odlašanje z vložitvijo tožbe na prošnjo dolžnika
Za začetek teka zastaranja je odločilna dospelost terjatve. Zastaranje začne teči naslednji dan, po dnevu, ko je imel upnik pravico terjati izpolnitev obveznosti. Ugovor zastaranja tudi ni zoper načela javne morale. Zoper takšna načela je ugovor, če je dolžnik s svojim ravnanjem pripravil upnika do tega, da je s tožbo tako dolgo odlašal, dokler terjatev ni zastarala. Zlasti velja to za primer, ko dolžnik upnika prosi, naj ga še ne toži, češ da bo gotovo plačal, ko pa medtem mine zastaralni rok, se sklicuje na zastaranje. Nedopusten je ugovor zastaranja, če dolžnik z grožnjo ali prevaro doseže, da je prišlo do zastaranja.
priznanje tuje sodne odločbe - identiteta predloga za priznanje in tuje sodne odločbe - izvršba - pravni naslednik
Nasprotni udeleženec v obravnavanem postopku je družba D. d.o.o. V tej fazi postopka ni več sporno, da se sodba Delovnega sodišča v Münchnu 30 Ca 14169/01 z dne 7.11.2001 glasi na toženo stranko D. GmbH. Ker gre za dva subjekta, ne obstoji identiteta med sodbo, katere priznanje se zahteva, in predlogom z dne 7.10.2003, naperjenim zoper D. d.o.o.,
denacionalizacija - revizija – dovoljenost – dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – vsebina zahteve za denacionalizacijo
Ker glede pravnega vprašanja, ki ga revidentka izpostavlja kot pomembnega po vsebini obravnavane zadeve (ali morajo biti premičnine v zahtevi za denacionalizacijo natančno opredeljene ali pa zadostuje zahteva za vrnitev celotnega podržavljenega premoženja), obstoji ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča,da je denacionalizacijski postopek predlagalni postopek, zato lahko upravni organ posamezno zadevo obravnava le v okviru zahtevka, ki je pravočasno in določno postavljen. Od tega stališča pa izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ne odstopa,zato niso podani pogoji za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Po pričetku prestajanja kazni zapora stranka nima več pravnega interesa za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper sklep o zavrnitvi oziroma zavrženju prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora.
ZUS-1 člen 5, 5/2, 82, 82/2, 107, 107/2. ZUS člen 1, 1/4, 21, 21/4.
občinski odlok - posamični akti - začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora
Že v svojem sklepu, opr. št. U-1-86/04 (Uradni list RS, št. 90/2005) in tudi v sklepu, opr. št. U-1-321/05-6 z dne 12.1.2006, je Ustavno sodišče Republike Slovenije, ko je obravnavalo pobudo tožeče stranke za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega Odloka ter jo je zavrglo, navedlo, da so akti, s katerimi občine zaradi zavarovanja izvedbe predvidenih prostorskih ureditev začasno določijo z zakonom predvidene ukrepe, po svoji naravi posamični akti. Tudi izpodbijani del tega Odloka na določenih zemljiščih odreja konkretne prepovedi, ki bodo zaznamovane v zemljiški knjigi. Ta akt po mnenju Ustavnega sodišča torej v tem delu ureja posamična razmerja, čeprav ga je v obliki odloka sprejel Občinski svet Občine ... Ker Ustavno sodišče za njegovo presojo ni pristojno, je pobudo tožečih strank za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti v delu, ki se nanaša na ta Odlok, zavrglo. Pri tem je Ustavno sodišče sprejelo stališče, da se zakonitost aktov organov lokalnih skupnosti, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja, presoja v upravnem sporu (4. odstavek 1. člena ZUS). Menilo je tudi, da pobudnici (tožeči stranki) zato lahko izpodbijata navedeni Odlok s tožbo pri Upravnem sodišču v roku 30 dni od vročitve sklepa Ustavnega sodišča o zavržbi pobude (4. odstavek 21. člena ZUS).
ZOR člen 210, 210/4, 371.ZPP člen 182, 182/3, 339, 339/2-14, 360, 360/1.
darilna pogodba - odpadla podlaga - razveza zakonske zveze - preklic darila - zastaranje terjatve za vrnitev darila - obrazloženost odločbe sodišča druge stopnje - kumulacija tožbenih zahtevkov
Res je, da naknadno odpadla podlaga darilne pogodbe povzroči prenehanje pogodbe, vendar ne sama po sebi in ne v vsakem primeru. Do tega pride samo, če darovalec svoje upravičenje uresniči, sicer pa ne. Izkustveno in splošno znano je, da mnogi starši kljub razvezi zakonske zveze njihovega otroka od njegovega razvezanega partnerja ne terjajo vrnitve darila. Te pogodbe obstajajo še naprej in tudi pravno učinkujejo. Ker je prenehanje pogodbe odvisno od volje odstopnega upravičenca, je njegova pravica časovno omejena z zastaralnimi roki. Drugačno stališče bi povzročilo nesprejemljivo pravno negotovost.
ZUN člen 54, 54/2, 55, 55/1. ZGO člen 33a.ZUS-1 člen 75, 75/2. ZUS člen 50, 50/2, 72, 72/4.
enotno dovoljenje za gradnjo – legalizacija objekta – skladnost s prostorsko ureditvenimi pogoji – urbanistični in arhitekturni pogoji
Pri presoji skladnosti lokacijske dokumentacije in enotnega dovoljenja za gradnjo s prostorsko ureditvenimi pogoji je treba upoštevati tako urbanistične kot arhitekturne pogoje.