delitev skupnega premoženja zakoncev - domneva o enakosti deležev - odgovornost za dolgove - pogodba o prodaji nepremičnine - navidezna pogodba - prodaja nepremičnine - poplačilo davčnega dolga
Ob dejstvu, da predstavlja sporno stanovanje skupno premoženje dolžnice in toženca, nobeden od njiju ni dokazoval, da je prispeval k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju od zakonske presumpcije o enakosti deležev. Zato ni mogoče sprejeti razlage, da velja glede odgovornosti za obveznosti, če je dolžnik samo eden izmed zakoncev, da se upnik lahko poplača iz skupnega premoženja le, če doseže delitev z določitvijo deležev.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004465
ZKP člen 333, 333/6, 340, 340/2, 371, 371/2, 372, 372/1-5, 424, 424/1.KZ člen 45.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - branje izvedenskega mnenja - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - krivda - odločba o kazenski sankciji - poseben razlog za odpustitev kazni - olajševalne okoliščine
Okoliščine, ki jih je sodišče presojalo pri odmeri kazni v zvezi z obsojenčevim psihičnim stanjem po storitvi kaznivega dejanja (da mu je za nastanek prometne nesreče žal, da je stalno v mislih pri tem dogodku in da je po nesreči zaradi duševne stiske obiskal klinično psihologinjo), niso takšne, da bi jih sodišče smelo presojati le ob predhodno danem izvedenskem mnenju.
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/2.URS člen 29, 29/1-3.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe
Če sodišče oceni, da je predlagani dokaz nepotreben, ker je dejansko stanje že v zadostni meri razjasnjeno z izvedenimi dokazi, z neizvedbo dokaza ni kršena obsojenčeva pravica do obrambe.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 42, 42/1, 83, 83/2-2, 89.ZPP člen 11.
združitev revizijskih postopkov – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – neenotnost sodne prakse sodišča prve - stopnje – obnova carinskih postopkov
Vrhovno sodišče ocenjuje, da ni utemeljenih razlogov zoper združevanje postopkov na revizijski stopnji, zato je – ob upoštevanju načela pospešitve in ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1) – smiselno uporabilo določbo 42. člena ZUS-1 in obravnavane postopke samo združilo v skupno obravnavanje in odločanje.
ZUS člen 18, 18/1, 21, 21/1, 26, 26/1, 34, 34/1-2.ZUS-1 člen 107, 107/2.
prepozna tožba - tožbeni rok za osebo, ki ni sodelovala v upravnem postopku
Oseba, ki se ni udeleževala upravnega postopka in ji upravna odločba ni vročena, ampak zgolj poslana v vednost na njeno zahtevo, lahko po prvem odstavku 18. člena ZUS izpodbija dokončen upravni akt, če izkaže, da so z njim prizadete njene pravice ali pravne koristi; tožba je pravočasna, če je vložena v enakem tožbenem roku, kot velja za stranke, ki so se udeleževale upravnega postopka.
Revident ni konkretiziral tistih ravnanj sodišča, ki naj bi predstavljala zatrjevane procesne kršitve v zvezi z izdajo izpodbijane sodbe. Revizijsko sodišče se zato z vprašanjem, ali so bile v postopku storjene relevantne kršitve določb pravdnega postopka, ni ukvarjalo.
dovoljenost revizije - sklep o nadaljevanju postopka s pravnimi nasledniki - sklep o popravi sodbe - preskakovanje pravnih sredstev - zavrženje revizije
Revizija ni dovoljena zoper sklep, s katerim je bilo pravnomočno odločeno o nadaljevanju postopka s pravnimi nasledniki izbrisane družbe in zoper sklep sodišča prve stopnje o popravi sodbe, ker postopek z izpodbijanima sklepoma ni pravnomočno končan.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča
Med razloge za delegacijo pristojnosti ni mogoče uvrstiti morebitnega odklonilnega odnosa strank do sodnikov določenega (določenih) sodišča (sodišč), pavšalno podkrepljenega z njenim nezadovoljstvom s postopanjem in odločanjem stvarno in krajevno pristojnih sodišč obeh stopenj v drugih sodnih postopkih, v katerih je bila udeležena kot stranka, saj preizkus formalne in materialne pravilnosti odločitev teh sodišč v (drugih) postopkih ne more biti predmet presoje v postopku o predlogu za prenos pristojnosti po določbi 67. člena ZPP.
Določbe 2. oddelka 6. poglavja ZASP opredeljujejo le notranje razmerje v okviru dejavnosti kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic, to je razmerje med imetniki pravic in kolektivno organizacijo, ki te pravice skupinsko upravlja bodisi po samem zakonu bodisi po pogodbi z imetniki pravic. To razmerje je po svoji pravni naravi mandatno razmerje, katerega vsebina, s tem pa okvir delovanja kolektivne organizacije, je določena že z zakonom. V zunanjem razmerju, to je v razmerju do uporabnikov in tretjih, pa kolektivna organizacija ne nastopa kot (neposredni) zastopnik avtorjev, temveč kot posebne vrste skrbnik imetnikov pravic, ki te pravice upravlja za več avtorskih del več avtorjev hkrati. Navzven ima kolektivna organizacija tako značaj kolektivnega avtorja z vsemi značilnostmi avtorja, ki vsa dejanja in posle opravlja za račun avtorjev (in imetnikov sorodnih pravic) in v njihovem kar najboljšem interesu, vendar to počne - in to je v predmetni zadevi bistveno - v svojem imenu.
Zgolj odmik od mandatnih pooblastil, določenih v 2. oddelku 6. poglavja ZASP, ne more imeti za posledico neveljavnosti tožnikovih obligacijskih razpolaganj v razmerjih s tretjimi. Posledice tovrstnega ravnanja lahko nastanejo le v razmerju med tožnikom in imetniki pravic, v razmerju med tožnikom in (enim ali več) uporabniki pa ne.
ZUS-1 člen 22, 22/1.ZPP člen 12, 108, 108/4, 365, 365/2.
nerazumljiva vloga – poziv na dopolnitev – zavrženje vloge
Tudi po presoji pritožbenega sodišča pritožnikova vloga ni bila sposobna za obravnavo v upravnem sporu, saj ni vsebovala podatkov, ki jih je treba v skladu s 30. členom ZUS-1 navesti v tožbi, niti kakšnih drugih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče oceniti, za kakšno vlogo gre. Sodišče prve stopnje je zato pravilno postopalo po 108. členu ZPP (v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1).
pripor – podaljšanje pripora – razlogi o odločilnih dejstvih – utemeljen sum – pravna opredelitev dejanja
Pri odločanju o (podaljšanju) priporu, v fazi postopka, ko obtožnica še ni pravnomočna, se o vprašanju pravilne pravne opredelitve dejanj ne odloča (o tem bo odločalo sodišče prve stopnje ali v ugovornem postopku ali po opravljeni glavni obravnavi).
neizbira kandidata v sodniško funkcijo - revizija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Pomembnost pravnega vprašanja je po določbah ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.
Sklep o prekinitvi postopka za izdajo dovoljenja za tranzit orožja ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, niti ni sklep iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bil upravni spor dopusten.
odgovornost države - krivdna in objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - poškodba vojaka pri športni vadbi - povrnitev nepremoženjske škode - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine
Kriterij nevarnosti pri ocenjevanju vojaških vaj je drugačen - višji, kot bi bil pri ocenjevanju podobnih dejavnosti v civilnem življenju.
Pravila o objektivni odgovornosti se takrat, ko je postala stvar ali dejavnost vezana zaradi dejanj ali opustitev imetnika stvari oziroma tistega, ki se ukvarja z določeno dejavnostjo, ne smejo uporabiti. V primerih, ko je nevarnost posledica nedopustnega ravnanja, naj bo podlaga odškodninske odgovornosti krivda.
Stališče sodišča druge stopnje, da bi bil toženec kršil zavarovalno pogodbo in izgubil pravice iz nje, če bi tožeča stranka dokazala, da se je skušal izmakniti preiskavi alkoholiziranosti, je pravilno.
ZMZ člen 56.ZUP člen 129, 129/1-4.ZUS-1 člen 63, 76.
mednarodna zaščita - ponovna obravnava - litispendenca
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, saj to izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da dne 4.8.2008, ko je tožnik vložil novo (tretjo) prošnjo za mednarodno zaščito, ki zajema tudi subsidiarno zaščito, še ni bilo pravnomočno odločeno o njegovi drugi prošnji za mednarodno zaščito z dne 13.7.2008, saj je bila sodba prvostopnega sodišča, izdana dne 20.8.2008, tožnikovo pritožbo zoper navedeno sodbo pa je pritožbeno sodišče zavrnilo s sodbo, z dne 4.9.2008. Tem ugotovitvam tožnik ne ugovarja niti v tožbi niti v pritožbi zoper izpodbijano sodbo. Zato tudi pritožbeno sodišče meni, da je, glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, tožena stranka v izpodbijanem sklepu z dne 8.8.2008 pravilno uporabila določbo prvega dela 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP, da se o isti stvari že vodi upravni ali sodni postopek, v zvezi z 2. členom ZUP, da gre za isto upravno zadevo in prošnjo na tej podlagi pravilno zavrgla.
ZUP člen 5, 5/1, 68, 68/1, 68/2.ZLPZ-1 člen 2, 2/2-11, 25, 26, 26/1, 26/2-7, 27, 27/1, 30.
lastninjenje zavarovalnic - pravočasnost vloženega zahtevka - vložitev vloge pri tretji osebi - SOD kot pristojni organ v smislu ZUP - materialni prekluzivni rok - zamuda roka
Po 1. odstavku 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme preden se izteče rok, vendar pa, če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto (2. odstavek 68. člena ZUP). Ta domneva velja le za primere, ko stranka priporočeno pošlje vlogo (kateremukoli) organu v smislu ZUP, in ne za primere, ko vloga sploh ni vložena pri organu v smislu ZUP, ampak pri tretji osebi. Če organ prejme vlogo po izteku materialnega prekluzivnega roka, je vloga prepozna.