razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje – pritožba – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Ker sodišče prve stopnje glede odločitve o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča, kot jo določa drugi odstavek 118. člena ZDR, do konca obravnave na prvi stopnji ni imelo nobene delodajalčeve trditve niti ponujenega dokaza, da nadaljevanje delovnega razmerja med pravdnima strankama ni več mogoče, tudi ni izvajalo nobenega dokaza glede tega vprašanja. Sodišče druge stopnje zato ne more nepravilnosti sodišča prve stopnje samo popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov, saj tovrstnega dokaznega postopka sploh ni bilo in zato ni kaj dopolnjevati oziroma ponavljati.
invalidska pokojnina - pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje – zavrženje pritožbe – razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Tožnik se je pritožil zoper odločbo (ne zoper sklep ali sodbo) sodišča druge stopnje v glavni stvari. V vlogi ni navedel razlogov, zakaj izpodbija sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v novo sojenje. Vrhovno sodišče je zato pritožbo zoper sodbo zavrglo kot nedovoljeno, zoper sklep pa kot neutemeljeno.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 211, 212. SKPgd člen 14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - službena pot – napotitev v tujino – razporeditev – dela izven delokroga – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Že po prejšnji delovni zakonodaji ni bilo mogoče mešati pojmov službenega potovanja in razporeditve delavca iz kraja v kraj. Ker ZDR/02 ne pozna instituta razporeditve, bi bila zamenjava teh institutov še toliko manj upravičena.
ZDR/02 ne določa, kdaj je treba upoštevati institut začasne napotitve delavca na delo v tujino, vendar iz zahtevane ureditve vsebine pogodbe po 212. členu ZDR/02 izhaja, da gre le za primere neprekinjenega dela v tujini, prav zato pa je treba urediti tudi vprašanje praznikov, prostih dni, urediti plačila in valuto plačila.
Glede na ugotovljeno kršitev, naravo in težo kršitve, tožnikovo delovno mesto in položaj pri toženi stranki se revizijsko sodišče pridružuje presoji sodišč nižje stopnje, da je ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov strank pravilna odločitev o utemeljeni odpovedi brez odpovednega roka.
ZTPDR člen 73.ZDR člen 184.ZOR člen 154.OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca – nedopustno ravnanje - invalid III. kategorije – razporeditev k drugemu delodajalcu
Ker tožnik odločitvi tožene stranke z dne 15.6.1999 o razporeditvi k novemu delodajalcu kljub pravilnemu pravnemu pouku ni ugovarjal, je ta postala dokončna, izvršljiva in pravnomočna že z iztekom roka za vložitev ugovora. Tožnik tudi ni dokazal svojih trditev, da mu je tožena stranka zagotovila sklenitev delovnega razmerja pri nesolidnemu delodajalcu. Toženi stranki v zvezi z odločitvijo z dne 15.6.1999 tako ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba – obravnava pred sodiščem druge stopnje
Kolikor vidi sodišče druge stopnje glede odsotnosti tožnika z dela v času od 23.11.2004 do izdaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (le v tem obsegu je bilo v pritožbenem postopku dejansko stanje še sporno) na podlagi tožnikovih navedb ali mnenja izvedenca dr. K. potrebo po dodatnem neposrednem zaslišanju tega izvedenca ali celo po imenovanju dodatnega izvedenca po uradni dolžnosti, gre za ponavljanje že izvedenih dokazov oziroma zgolj za dopolnjevanje že izvedenega dokaznega postopka. Takšno dopolnitev dokaznega postopka je na podlagi določb 1. odstavka 30. člena ZDSS-1 sodišče druge stopnje dolžno izvesti samo.
Iz določbe drugega odstavka 82. člena ZDR izhaja, da mora delodajalec dokazati utemeljen razlog, ki opravičuje izredno odpoved. Dokazati mora torej tako obstoj odpovednega razloga iz 111. člena ZDR, kot tudi obstoj tistih okoliščin in interesov, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Navesti in dokazati mora konkretne okoliščine in interese, ki utemeljujejo nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja z delavcem zaradi storjene kršitve pogodbene ali druge obveznosti. Ne zadošča, da delodajalec le navede 110. člen zakona kot pravno podlago za odpoved.
dopustitev revizije – pritožbeni razlog – obnova postopka - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje
Zoper sodbo sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, temveč so dovoljena le še izredna pravna sredstva.
S pritožbo, vloženo na podlagi 32. člena ZDSS-1, lahko stranka uveljavlja obstoj razloga iz 2. alinee prvega odstavka citiranega člena zgolj glede tistega dela odločitve, ki je zajet v drugostopenjskem sklepu o nedopustitvi revizije.
v pritožbi zoper sklep o nedopustitvi revizije tožena stranka ne more uveljavljati obnove postopka.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje – pritožba – obravnava pred sodiščem druge stopnje
Ugotovitev sodišča druge stopnje, da le-to v okviru pritožbenih navedb zgolj preverja dejansko stanje, ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje, je zmotna. Na podlagi tretjega odstavka 30. člena ZDSS-1 lahko na pritožbeni obravnavi ne samo ponovi že izvedene dokaze, temveč izvede tudi nove dokaze, ki so potrebni za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja.
ZKolP člen 15, 16, 17, 34.OZ člen 333. ZDR (1990) člen 118. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja člen 4. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 154 o spodbujanju kolektivnega pogajanja člen 8.
odpovedni rok - kolektivni delovni spor - odpoved kolektivne pogodbe - prenehanje veljavnosti kolektivnih pogodb - uporaba kolektivne pogodbe po prenehanju veljavnosti
ZDR/90 v 118. členu določa, da če se kolektivna pogodba sklene za določen čas, se lahko sklene najdlje za obdobje petih let; veljavnost kolektivne pogodbe se podaljša, če jo pogodbeni stranki ne odpovesta. To pomeni, da kolektivne pogodbe ne prenehajo že po poteku roka, ki je določen za njihovo veljavnost, temveč jih je potrebno izrecno odpovedati. Ker stranke kolektivne pogodbe tega niso storile, temveč so kolektivno pogodbo uporabljale tudi po določenem roku in po poteku petih let od začetka veljavnosti, je prišlo do spremembe te kolektivne pogodbe v kolektivno pogodbo za nedoločen čas.
Strankam kolektivne pogodbe ni mogoče odreči pravice do odpovedi kolektivne pogodbe, tudi če zakon tega ne določa izrecno ali če v sami kolektivni pogodbi niso izrecno navedeni pogoji, roki in način odpovedi. Drugačno stališče bi bilo v nasprotju s svobodo kolektivnega pogajanja.
Ob izhodišču, da je kolektivno pogodbo mogoče odpovedati, to pomeni, da jo lahko odpovejo tudi stranke kolektivne pogodbe, za katero velja 34. člen ZKolP. Če jo lahko odpovejo, to pomeni, da je treba uporabiti 16. člen ZKolP glede odpovednega roka (če kolektivna pogodba ne vsebuje odpovednega roka, se kolektivna pogodba lahko odpove z odpovednim rokom šestih mesecev) in 17. člen ZKolP glede uporabe določb normativnega dela, ki določa, da se določbe normativnega dela kolektivne pogodbe uporabljajo najdlje eno leto. V primeru pogodb, za katere pa je treba uporabiti tudi 34. člen ZKolP, velja še nadaljnja omejitev in sicer, da se uporabljajo samo tiste določbe normativnega dela odpovedane kolektivne pogodbe, ki niso v nasprotju z ZDR in ZKolP.
Pritožbi zoper sklep o nedopustitvi revizije ni mogoče ugoditi, ker ne navaja konkretno, v katerem primeru naj bi šlo za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, niti (konkretno - vsebinsko) ne zatrjuje oziroma dokazuje neenotnosti v praksi sodišča druge stopnje o vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo.
ZDSS-1 člen 19, 35, 47, 65.ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 358, 374, 377.ZOR člen 63.OZ člen 16. SKPgd člen 44, 52, 52/2. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (1998) člen 45, 53, 53/2.
kolektivni delovni spor - zavrženje revizije - pooblaščenec - veljavnost kolektivne pogodbe - tarifni del - procesna legitimacija - skupinski interes - uredba o višini povračil stroškov - neustavnost - nesporazum
Ker ZDSS-1 glede kolektivnih delovnih sporov nima posebnih določb o pooblaščencih, ki lahko vložijo revizijo kot izredno pravno sredstvo, je o tem vprašanju na podlagi 19. člena ZDSS-1 mogoče upoštevati le določbe ZPP.
Obstoj procesne legitimacije in s tem vprašanjem povezanega skupinskega interesa ni materialno pravno vprašanje.
Pri odločanju o upravičenem uveljavljanju skupinskega interesa predlagatelja je sodišče druge stopnje brez pritožbenih navedb pritožnikov o tem, da ta interes ni izkazan (kar bi pomenilo uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka), neutemeljeno presojalo pravilnost te odločitve sodišča prve stopnje in se je ob drugačni presoji glede upravičenega uveljavljanja skupinskega interesa tudi nepravilno oprlo na določbo četrte točke 358. člena ZPP (ki se nanaša na zmotno uporabo materialnega prava).
Tarifni del je sestavni del kolektivne pogodbe. Njegove določbe imajo enako veljavo, kot določbe normativnega dela. Natančnejša določitev povračil stroškov v zvezi z delom v tarifnem delu kolektivnih pogodb predstavlja konkretizacijo 44. člena SKPgd oziroma 45. člena KPDT, ki določata, da tarifna priloga kolektivne pogodbe določi zneske izhodiščnih plač, eskalacijsko lestvico, zneske povračil materialnih stroškov in znesek regresa za letni dopust.
Ob določitvi povračila stroškov v zvezi z delom v drugi točki 52. člena SKPgd in drugi točki 53. člena KPDT (ki napotujeta na ureditev v kolektivni pogodbi ali splošnemu aktu podjetja in določata minimalno povračilo), ter določitvi konkretne višine povračila stroškov v tarifni prilogi (v skladu s 44. členom SKPgd oziroma 45. členom KPDT), gre za enak predmet urejanja. Različno tolmačenje višine povračila stroškov prevoza na delo in z dela ne pomeni drugega predmeta, saj ne vpliva na identiteto tega predmeta, zato ne more biti govora o nesporazumu po določbi 63. člena ZOR oziroma 16. člena OZ.
ZOR člen 200, 203.ZPP člen 370, 370/3, 380, 380/1.
povrnitev nepremoženjske škode – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – osebnostne lastnosti in stanja oškodovanca – višina denarne odškodnine – zapadlost terjatve – začetek teka zamudnih obresti – pravno mnenje
Če je zaradi osebnega stanja oškodovanca obseg škode neobičajno večji, nima to nobenega vpliva na vprašanje obstoja vzročne zveze med ravnanjem in škodnim dogodkom, saj je predvidljivost (adekvatnost) posledic dejanja pri ugotavljanju vzročne zveze upoštevno presojana v razmerju do škodnega dogodka.
upokojitev pod ugodnejšimi pogoji – azbestna proizvodnja - izpolnjevanje pogojev – prenehanje delovnega razmerja
Dejansko prenehanje delovnega razmerja pri delodajalcu v smislu določb 8. člena ZPPPAI je bistveni pogoj za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Ni mogoče upoštevati zgolj izjav delodajalca o tožnici kot trajno presežni delavki, ki nasprotujejo dejanski ugotovitvi sodišča, da tožnici delovno razmerje sploh ni prenehalo in ji še traja z vsemi pravicami iz delovnega razmerja.
odškodninska odgovornost delavca – inventurni manjko - pripoznava dolga
Ker iz izvedenih dokazov ne izhaja niti to, da bi bila tožena stranka povzročiteljica škode (inventurnega manjka), posledično niso podani tudi ostali elementi odškodninske obveznosti (protipravno ravnanje tožene stranke, vzročna zveza med njenim ravnanjem in škodo).
III. kategorija invalidnosti – zavarovančev poklic
Za zavarovančev „poklic“ se na podlagi 3. odstavka 60. člena ZPIZ-1 šteje delo na delovnem mestu, na katerega je zavarovanec razporejen, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.
ZDR člen 86, 86/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – tatvina - obličnost odpovedi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Zakon ne določa, da bi moral delodajalec v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi posebej navesti in obrazložiti tudi pogoj za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku 110. člena ZDR – t. j. okoliščine in interese strank, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Glede na to tudi ne bi bila nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki ne bi vsebovala trditev v tej smeri.
pridobitev pravice do invalidske pokojnine – prenehanje zavarovanja
Za priznanje pravice do invalidske pokojnine morata biti kumulativno izpolnjena oba pogoja iz 156. člena ZPIZ-1: nastanek invalidnosti prve kategorije in prenehanje obveznega zavarovanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – poskus odtujitve blaga – prepoved škodljivega ravnanja - zagovor – rok za odpoved
Tožnica je vabilo na zagovor prejela štiri dni pred napovedanim zagovorom, s čimer ji je bil omogočen razumen rok za pripravo na zagovor.
Revizija navaja, da je bila tožnica že dalj časa pred očitano kršitvijo depresivna in zavrta, kar je vplivalo na njena ravnanja in preprečilo, da bi bila sposobna odpotovati na zagovor. Če je bila tožnica v takšnem stanju že prej, pa je kljub temu hodila v službo, ni mogoče trditi, da bi delodajalec moral to upoštevati in zagovor opraviti kasneje.
Glede prepovedi škodljivega ravnanja po 35. členu ZDR zadostuje že verjetnost, da bi neko dejanje delodajalcu lahko škodilo.
ZDR člen 126, 126/2. SKPgd člen 43. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije (1996) člen 56, 57, 61.
znižanje osnovne plače - nedoseganje pričakovanih rezultatov dela - delovna uspešnost
Če delavec ne dosega vnaprej določenih delovnih rezultatov iz razlogov na njegovi strani, je ob pogojih iz SKPgd, kolektivne pogodbe dejavnosti in podjetniške kolektivne pogodbe lahko upravičen tudi le do ustrezno znižane osnovne plače.