izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravna oseba - zastopnik delodajalca - razveljavitev imenovanja - učinkovanje za nazaj
Zastopniku tožene stranke je potekel mandat in ni bil podaljšan, novega zastopnika pa skupščina družbenikov (kot za to pristojni organ družbe) ni imenovala. Ker gospodarska družba brez zastopnika ne more poslovati, je na predlog štirih družbenikov direktorja imenovalo sodišče. Kasnejša razveljavitev tega imenovanja ne more imeti učinkov za nazaj, sploh pa ne v tem smislu, da bi se štelo, kot da tožena stranka določen čas ni imela zastopnika oziroma, da so bila vsa njegova dejanja in odločitve nezakonite.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sprememba sistemizacije – ukinitev delovnega mesta – rok za odpoved
Za presojo pravočasnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi niso odločilne pobude oziroma predlogi delavcev za spremembo sistemizacije oziroma razmišljanja o morebitni drugačni organiziranosti oziroma sistemizaciji, saj je do dejanske spremembe organizacijske strukture prišlo šele s sprejemom spremenjenega akta o sistemizaciji in z njegovo uveljavitvijo.
Ker je bil tožnik v aktivni vojaški službi v JLA do 31.3.1992 in je dal vlogo za predčasno upokojitev šele 24.10.1991 ter dotlej ni bil v nobenem od statusov iz 4. alineje 1. odstavka 2. člena ZPIZVZ, ni upravičen do predčasne vojaške pokojnine.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prepoved škodljivega ravnanja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - lojalnost delavca - delavec kot delničar
Prepoved škodljivega ravnanja po 35. členu ZDR je eden od vidikov lojalnosti delavca do delodajalca. Delavec se je dolžan vzdržati vseh moralno ali materialno škodljivih ravnanj za delodajalca, vendar je ZDR to prepoved povezal z naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu.
Lojalnosti delavca do delodajalca ni mogoče razumeti tudi kot zahtevo po lojalnosti delavca kot delničarja. Kot delničar ravna delavec z drugačnimi interesi in tudi, če so ti interesi v nasprotju z drugimi (večinskimi) delničarji ali v nasprotju z interesi uprave družbe, delavcu ni mogoče očitati kršitve obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi ali kršitve njegovih zakonsko določenih obveznosti kot delavca.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za odpoved – seznanitev z razlogom za odpoved
ZDR začetka teka prekluzivnega 15-dnevnega roka iz drugega odstavka 110. člena ne veže na zagovor delavca, temveč na seznanitev z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
trajno presežni delavec - odpravnina - osnova za izračun - pojem plače - bruto plača
Osnova za izračun odpravnine je „povprečna mesečna plača delavca v zadnjih treh mesecih“. Glede na sodno prakso, ustaljeno že najmanj od leta 1996 dalje, to pomeni povprečje bruto plač.
Toženi stranki v postopku ni bilo dokazano, da je povzročila škodo (inventurni manjko) namenoma ali iz hude malomarnosti na delovnem mestu mesar - prodajalec. Ker dokazne ocene sodišča v reviziji ni dovoljeno izpodbijati, revident neuspešno zatrjuje, da je bila odškodninska odgovornost tožene stranke v postopku dokazana.
inšpekcijski ukrep - revizija – dovoljenost – vrednostni kriterij – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme –
V upravnem sporu o dovolitvi obnove izrečenega inšpekcijskega ukrepa obveznost stranke v izpodbijanem delu dokončnega upravnega akta ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovolitev revizije po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan. Zgolj navedba po tožnikih ocenjene vrednosti spornega predmeta pa ne zadošča za dovolitev revizije.
vezanost civilnega sodišče na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - pravila o dokaznem bremenu - izpodbijanje domneve o alkoholiziranosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodba pravdnega sodišča ne sme vsebovati ugotovitev, ki bi bile v nasprotju z ugotovitvami, ki so bile podlaga za izdajo obsodilne sodbe.
V kolikor sodišče na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovi vsa pravno relevantna dejstva, zmotna uporaba pravil v dokaznem bremenu ni razlog, s katerim bi lahko stranka v reviziji uspela.
Če obramba zavrnitev dokaznega predloga uveljavlja kot kršitev pravice v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti, mora konkretno izpodbijati utemeljitve sodišča, da izvedba takšnega dokaza ni potrebna in vsaj verjetno izkazati pravno relevantnost takšnega dokaza na instanci, ki o vloženem pravnem sredstvu odloča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0011097
ZOR člen 154, 154/2.ZPP člen 11, 11/1, 41, 41/2, 213, 213/1, 287, 287/2, 367, 367/2, 377.
povrnitev škode - objektivna odgovornost delodajalca - pojem nevarne dejavnosti - poklicna bolezen - delo skladiščnika - podlage odškodninske odgovornosti - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
V primeru, ko sodišče ne ugotovi enega izmed pogojev odškodnine terjatve, ni treba ugotavljati še obstoja drugih elementov in v zvezi s tem ni potrebno izvajati dokazov. Dokazovanje naj namreč obsega le tista dejstva, ki so pomembna za odločbo (prvi odstavek 213. člena ZPP).
določitev zaščitene kmetije – zemljiškoknjižno stanje ob odločanju o statusu zaščitene kmetije – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnica neutemeljeno zatrjuje, da bi morala biti pri odločanju v postopku upoštevana tudi pogodba z dne 17.3.1985. Po 2. odstavku 4. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev se za določitev zaščitene kmetije glede lastništva in obsega kmetije uporabljajo podatki iz zemljiške knjige.
odvzem podkupnine ali denarja nezakonitega izvora - načelo kontradiktornosti - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca
Tudi v postopku z odvzemom podkupnin oziroma denarja ali premoženja nezakonitega izvora po drugem odstavku 498.a člena Zakona o kazenskem postopku je treba upoštevati kontradiktorno naravo kazenskega postopka, zaradi česar je treba obdolžencu omogočiti, da se lahko izjavi o predlogu državnega tožilca za odvzem denarja nezakonitega izvora.
V času veljavnosti Zakona o denarni enoti Republike Slovenije so pogodbene stranke, ki so svoje denarne obveznosti vezale na tujo valuto (valutna klavzula), lahko zahtevale izpolnitev le v tolarski protivrednosti dogovorjene valute. Od tega, kako so oblikovale zahtevek - bodisi s preračunom (v tuji valuti) dolgovane glavnice v SIT po tečaju, ki je veljal na dan zapadlosti, bodisi z vezavo denarne obveznosti na tujo valuto in napovedjo njenega preračuna v SIT po tečaju, ki bo veljal v času izpolnitve obveznosti - pa je bilo odvisno, do kakšnih zamudnih obresti so bile upravičene.
zahteva za spremembo pravnomočne sodne odločbe - obnova kazenskega postopka - posebna vrsta obnove
Če je vložena zahteva za spremembo pravnomočne sodne odločbe na podlagi odločbe Ustavnega sodišča, s katero je bil razveljavljen ali odpravljen predpis, na podlagi katerega je bila izdana pravnomočna obsodilna sodba, gre za posebno vrsto obnove kazenskega postopka, za katero se smiselno uporabijo določbe ZKP o obnovi.
razlogi za revizijo - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene v reviziji - uveljavljanje novot v reviziji
Revizija ni dovoljena zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Konkretno revizijsko navedbo je po določbi 372. člena ZPP šteti za novo dejstvo in dokazni predlog za nov dokaz, vendar pa se nanašata na dejansko stanje kot podlago za odločanje, kar ni predmet revizijske obravnave.
revizija – dovoljenost – vrednostni kriterij – zelo hude posledice -trditveno in dokazno breme
Ker revident svoje navedbe, da je določena vrednost več kot 20.000,00 EUR, ni obrazložil oziroma izkazal, v izpodbijanem dokončnem upravnem aktu pa pravica oziroma obveznost stranke tudi ni izražena v denarni vrednosti, v obravnavani zadevi ni izkazan pogoj za dovolitev revizije po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnost iz tehtnih razlogov – očitek pristranskosti pristojnega sodišča
Zgolj pavšalno zatrjevanje pristranskosti pristojnega okrajnega sodišča, ki ni v ničemer konkretizirano, še manj pa podprto z dokazi, ne more utemeljevati prenosa pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.